Porod razdelimo v štiri porodne dobe:
PRVA PORODNA DOBA ali doba odpiranja. Razdelimo jo v dve fazi, in sicer latentno in aktivno. V latentni fazi se pojavijo neredni popadki, krvava sluz, lahko tudi odtekanje plodovnice. Ti začetni popadki služijo krajšanju materničnega vratu in mehčanju ter tanjšanju materničnega ustja. Latentna faza po navadi traja nekaj ur, lahko pa tudi več dni. Ko se popadki stopnjujejo, postajajo daljši, močnejši in pogostejši, nastopi aktivna faza poroda. Popadki si redno sledijo na tri do pet minut in trajajo 45 do 60 sekund. V tej fazi se maternično ustje prične aktivno odpirati do 10 cm.
DRUGA PORODNA DOBA ali doba iztisa. Traja od popolnoma odprtega materničnega ustja (tj. 10 cm) do rojstva ploda. Ko se otrok rodi, ga najprej obrišemo in položimo materi na trebuh, oče pa lahko fotografira. Počakamo, da popkovnica preneha utripati. Če želi, lahko oče prereže popkovino, nato sledi oskrba popka. Otroka identificiramo (na eno roko dobi zaporedno številko poroda, na drugo pa zapestnico z imenom in priimkom mame ter spolom otroka), to skrbno preverita babica in porodnica.
TRETJA PORODNA DOBA ali doba posteljice. Ta traja od rojstva ploda do iztisa posteljice, do česar pride nekje v roku 30 minut. Sledi pregled posteljice in pregled mehke porodne poti. Če je nastala med porodom raztrganina ali smo morali narediti epiziotomijo (prerez presredka), rano zašije in oskrbi zdravnik. Otrok je lahko med oskrbo rane pri materi, če ona to želi.
ČETRTA PORODNA DOBA traja še tri ure po iztisu posteljice. Ta čas preživite v porodni sobi skupaj z novorojencem in spremljevalcem. V tem času oskrbimo novorojenčka (tehtanje, merjenje in zavijanje v tople pleničke). Otroka zavitega v pleničke položimo očetu v naročje, če pa ga želi mamica takoj podojiti, ji to seveda omogočimo. Materi izmerimo vitalne funkcije, kontroliramo poporodno krvavitev (takoj po porodu na 15 minut, po eni uri pa na 30 minut). Čim prej poskušamo vzpostaviti prvi podoj, otroka razvijemo, ga položimo k materi, da vzpostavimo stik »koža na kožo« (skin to skin). V teh treh urah lahko določite otroku ime, ki ga babica skrbno zabeleži. Po treh urah pripravimo mater in otroka za odpust na oddelek.
Trajanje poroda je odvisno od starosti porodnice, jakosti popadkov, kakovosti porodne poti, ploda in porodne pomoči.
V porodno sobo vas pospremi babica, ki vam bo nudila podporo med porodom. V tem času se pridruži tudi vaš izbrani spremljevalec. Med samim porodom se neprekinjeno snema CTG (zapis plodovih srčnih utripov in popadkov). Praviloma vstavimo tudi venski kanal, da lahko kasneje po predhodnem dogovoru apliciramo protibolečinska sredstva in druga zdravila (npr. antibiotik, sredstva za pospeševanje poroda, sredstva za krčenje maternice po porodu itd.).
Zaželeno je, da med porodom izražate svoje želje, da jih lahko čim bolje realiziramo.
Postopki, ki jih lahko na željo porodnice opustimo:
Ne moremo pa opustiti nujnih postopkov. To so:
V sodelovanju z oddelkom za anesteziologijo, intenzivno medicino operativnih strok in terapijo bolečin na ginekološko-porodniškem oddelku v dopoldanskem času izvajamo obporodno analgezijo v obliki epiduralne analgezije ali intravenske PCA analgezije z zdravilom Ultiva®. Vsi potrebni postopki in obporodna analgezija so za porodnice z zdravstvenim zavarovanjem brezplačni.
Vsem nosečnicam, ki bi želele obporodno analgezijo priporočamo, da se pred porodom udeležijo predstavitve metod analgezije in predavanja ter pogovora z zdravnikom specialistom anesteziologije. Ta jim bo ob tej priložnosti dal navodila glede potrebnih dodatnih preiskav ter odgovoril na njihova vprašanja. Predavanje o tej temi je vključeno v predavanja za bodoče starše.
Od leta 1982 so pri porodih v celjski porodnišnici lahko prisotni tudi partnerji. Porodnice lahko pri porodu spremljajo tako možje, partnerji ali druge izbrane osebe, ki imajo opravljeno materinsko šolo, kot tudi tisti, ki je niso obiskovali.
Od 18. 11. 2015 naprej je spremstvo partnerja pri porodu v naši porodnišnici brezplačno.
Mož ali partner pri porodu naj ne bi bil le opazovalec, ampak naj bi se dejavno vključeval v dogajanje. Posebno vlogo imajo partnerji pri vedno bolj uveljavljenih alternativnih načinih poroda, saj pri njih velikokrat sodelujejo tudi fizično in ne le emocionalno. Partner lahko pri porodnici ostane tudi tisti čas, ki ga ta z novorojenčkom po porodu preživi v porodni sobi.
Vloga spremljevalca pri porodu:
Spremljevalec lahko enkraten dogodek tudi fotografira.
Spremljevalca pred vstopom v porodno sobo preoblečemo v namenska oblačila. Podpiše tudi izjavo, s katero potrjuje, da bo v času prisotnosti upošteval navodila, ki jih dajejo babica in ostalo zdravstveno osebje v porodni sobi, v korist porodnice in novorojenca. V primeru neupoštevanja ali motenja vodenja poroda ali porodnih postopkov bo moral zapustiti porodni blok.
Ležanje na hrbtu – s strani osebja najbolj tradicionalen položaj, ker je morebitna intervencija dokaj enostavna. Omogoča vzdrževanje asepse, ocenjevanje plodovih srčnih utripov, šivanje, … Težava je v tem, da ne izkorišča gravitacije, os maternice je usmerjena proti simfizi, namesto proti medeničnemu vhodu.
Ležanje na boku – udoben, prijeten, naraven položaj, ni pritiska na presredek, manj aspiracije izbruhanih mas, babici omogoča preglednost spolovila. Najbolj optimalno je, če ženska leži na levem boku.
Čepenje – pospeši krvni obtok v medeničnem predelu (mišice imajo boljši tonus), kar skrajša porod. Zaradi težnosti gravitacijska sila potiska plod navzdol. Vzdrževanje tega položaja daljši čas je naporno. Oteženo je spremljanje plodovih srčnih utripov.
Sedenje – odličen položaj pri utrujenosti. Omogoča spremljanje plodovih srčnih utripov, bolečine v križu se zmanjšajo, učinkovit je tudi pri epiduralni anesteziji.
Polsedeči položaj – je med ležečim in pokončnim, zato ga nekateri zagovarjajo. Poveča se učinkovitost trebušnega pritiska pri potiskanju porodnice (skrajšanje druge porodne dobe). Če dvignemo in podložimo trup, lahko ženska opazuje porod.
Na vseh štirih – ta položaj olajša bolečino v hrbtu. Ženska se postavi na vse štiri, razširi kolena, zadnjico naj ima visoko. Roki lahko položi na kup vzglavnikov, poskuša naj gibati z boki levo in desno. Prilagodljivemu ležišču dvignemo zgornji del, morda obložimo z blazinami in tako služi kot opora. Če ji je udobno, je lahko namesto na dlani naslonjena tudi na podlakti.
Hoja, pozibavanje – pri teh položajih deluje gravitacija, gibanje pa spodbuja otroka k nameščanju v pravilen položaj in spuščanju. Ženska lahko med popadki hodi, ob popadku pa se ustavi. Nasloni se lahko na steno, ograjo, stol, partnerja, posteljo in drugo. Lahko sedi na žogi in se pozibava levo-desno, gor-dol ali kroži, lahko pa stoji in objame partnerja ali se nasloni na posteljo.