Prostata

PROSTATA - majhna žleza velik problem

Kaj je prostata?

Prostata je moška spolna žleza, ki leži pod mehurjem in obdaja sečnico. Po obliki je podobna orehu. Normalno velikost doseže po končani puberteti in je takrat težka približno 20 g. Prostato sestavlja žlezno tkivo, ki ga obdaja ovojnica (kapsula prostate). Na delovanje žleze vpliva moški spolni hormon testosteron, ki ga izločajo testisi. Izločki prostate tvorijo večji del semenske tekočine, v kateri semenčice potujejo po sečnici.

Prostato lahko otipamo skozi črevo. Normalna prostata je gladka, elastična in neboleča na otip.

Bolezni prostate

V srednjem življenjskem obdobju je najpogostejše vnetje prostate - prostatitis, ki ga delimo na akutno in kronično. Po 50. letu starosti se pogosto razvije benigna hiperplazija prostate - BHP, ki je nerakavo (benigno) povečanje prostate. BHP povzroča težave pri uriniranju. Bolezen največkrat zdravimo z zdravili, redko pa tudi z operacijo. Najpogostejše maligno obolenje prostate pa je rak prostate – adenokarcinom.

Sečnica je izvodilo v obliki cevi, ki poteka skozi prostato. Po njej iztekata urin in semenska tekočina. Pod prostato leži mišica, ki stiska sečnico in je pomembna za zadrževanje urina. Zadnji del širokega črevesa leži za prostato. Ob prostati potekajo živci, ki so pomembni za erektilno funkcijo. V prostato se iztekata tudi oba semenovoda in semenska mešička.

 

RAK PROSTATE 

Kaj je rak prostate?

Rak prostate je bolezen, ki je pri moških vedno pogostejša. Z napredkom v diagnostiki in zdravljenju raka prostate se umrljivost moških zaradi te bolezni zmanjšuje. Rak prostate, ki je najpogostejši rak moških v Evropski uniji, prehaja iz agresivnega obolenja v kronično bolezen starejših moških.

Pri pojavu raka prostate se celice v prostati nenadzorovano delijo, rastejo in povzročajo nastanek tumorja. V nasprotju z normalnimi rast rakavih celic ni nadzorovana. Rakaste celice preživijo normalne in se delijo v nove nenormalne celice. Rak prostate je večinoma sestavljen iz več manjših tumorjev, ki ležijo v prostati. V tem stadiju je bolezen pogosto ozdravljiva s kirurškim posegom ali obsevanjem. V začetnem stadiju rak prostate ne povzroča težav ali zelo malo in ga zaradi tega težje odkrijemo.

Metastatski rak prostate

Rak prostate raste relativno počasi, kar pomeni, da traja več let, preden se razširi iz prostate ali v druge organe. Če rak prostate ni zdravljen, se celice razširijo v druge organe, kar imenujemo metastaze. Razsoj bolezni poteka po limfnih in krvnih žilah, v začetku najpogosteje v skelet. Le v redkih primerih rak prostate raste hitro in agresivno. Na žalost je težko predvideti, kateri rak bo rasel hitro in agresivno.

Kako pogost je rak prostate

Rak prostate je najpogostejše rakasto obolenje pri moških. V Evropi na leto zboli za rakom 2,6 milijona ljudi. Rak prostate predstavlja 11 odstotkov vseh na novo odkritih rakavih obolenj. V Sloveniji ga ugotovimo pri več kot 1000 moških letno.

Zdravljenje raka prostate

Na voljo je več načinov zdravljenja. Pravilna odločitev je odvisna od razširjenosti raka, splošnega stanja bolnika in njegove odločitve. Načini zdravljenja raka prostate so naslednji:

  • aktivno opazovanje,
  • kirurško zdravljenje – prostatektomija,
  • obsevalno zdravljenje,
  • hormonsko zdravljenje,
  • kemoterapija.

Rak prostate- ali je ozdravljiv?

Na splošno velja, da prej ko je rak ugotovljen, večja je verjetnost, da bo bolezen ozdravljiva. Ozdravljiva v tem primeru pomeni, da je bolnik brez znakov malignega obolenja po končanem zdravljenju. Če je rak prostate ugotovljen v začetnem stadiju, je verjetnost ozdravitve zelo visoka. Ugotovljen rak prostate zahteva odločitev o pravilnem zdravljenju.

 

DEJAVNIKI TVEGANJA IN PREVENTIVA

S staranjem se veča tudi verjetnost za nastanek raka prostate. Med moškimi, starimi pod 40 let, le eden od 10 000 oboli za rakom prostate. Razmerje poraste na eden od 38 pri starosti 40 do 59 let in eden od 15 pri starosti 60 do 69 let. Kar 60 % vseh bolnikov z rakom prostate pa je starejših od 65 let. Moški s svojci v prvem kolenu (oče, brat, sin), ki so zboleli za rakom na prostati, ima dvakrat večjo verjetnost, da zboli tudi sam. Če sta dva ali več svojcev obolela za rakom prostate, se verjetnost za razvoj raka poveča za štiri- do desetkrat.

Glavni dejavniki tveganja za nastanek raka prostate so leta, rasa, obolenje v družini in področje, kjer živimo.

Kaj lahko naredimo za preprečitev nastanka raka na prostati

1. Jejte manj kalorično hrano in vzdržujte zdravo telesno težo. Uživajte čim manj maščobe, živalskega izvora. Ne uživajte kalcija nad priporočeno količino, ki je 1500 mg na dan. Jejte čim več ribjega mesa. V hrani naj bo čim več kuhanega paradižnika. Jejte več soje.

2. Pijte zeleni čaj.

3. Selen in vitamin E sta zmanjšala pogostost raka prostate pri kadilcih. Preveliki odmerki so škodljivi. Pojejte eno jabolko na dan. Jabolko na dan da telesu več antioksidantov kot veliki odmerki vitaminov. Jejte tudi pomaranče, zelenjavne juhe, brokoli.

4. Če ste v ogroženi skupini, svetujemo enkrat letno digitorektalni pregled in določitev vrednosti PSA.

Kdaj obiskati zdravnika

Težave z uriniranjem so najpogostejši simptom bolezni prostate. Če imate naslednje težave, morate obiskati zdravnika:

  • šibek curek urina,
  • prekinjajoč curek urina,
  • napenjanje pred začetkom uriniranja,
  • pogosto uriniranje,
  • nenadna potreba po uriniranju,
  • pogosto uriniranje ponoči,
  • občutek, da se sečni mehur ne izprazni v celoti,
  • bolečine in pekoč občutek pri uriniranju,
  • primesi krvi v urinu ali semenski tekočini.

Na splošno svetujemo moškim, da po dopolnjenem 50. letu starosti opravijo pregled prostate, tudi če nimajo težav pri uriniranju. Pregled mora obsegati tudi določitev vrednosti PSA in digitorektalni pregled.

PSA

PSA je glikoprotein, ki ga ustvarjajo žlezne celice prostate in se v majhnih količinah izloča v krvni obtok. V primeru bolezni prostate se v krvni obtok sprošča večja količina PSA. Vrednost PSA je lahko povišana pri raku na prostati, benigni prostatični hiperplaziji in vnetju prostate. Pri nekaterih moških se lahko rak prostate razvija kljub nizki vrednosti PSA. Zato je potreben v diagnostiki bolezni prostate tudi digitorektalni pregled.

PRIPOROČENE VREDNOSTI  PSA

40 do 49 let    PSA  do 2,5 ng/ml

50 do 59 let    PSA  do 3,5 ng/ml

60 do 69 let    PSA  do 4,5 ng/ml

preko 70 let    PSA  do 6,5 ng/ml

Pomemben je tudi porast vrednosti PSA. V enem letu se lahko vrednost PSA poviša do 0,75 ng/ml.

Digitorektalni pregled

Pri digitorektalnem pregledu urolog vstavi orokavičen prst v zadnje črevo in otipa prostato. Otipa velikost, obliko in čvrstost prostate. Pogosto lahko urolog že z digitorektalnim pregledom ugotovi rakaste spremembe ali povečano prostato zaradi benigne prostatične hiperplazije.