Prvih pet let robotsko asistirane kirurgije v Splošni bolnišnici Celje

25. 09. 2015 ob 01:13
Dobrih pet let je minilo odkar smo v Splošni bolnišnici Celje opravili prvo robotsko asistirano operacijo odstranitve rakave prostate. V tem času smo opravili več kot 1.000 robotsko asistiranih posegov, tovrstno kirurgijo pa smo uvedli tudi na področje splošne in abdominalne kirurgije.

Robotski sistemi so tehnološko dovršena orodja, ki so nam v pomoč na številnih področjih. Že več let imajo svoje mesto tudi v medicini. Robotski sistem da Vinci, ki so ga razvili Američani, se uporablja v operativnem zdravljenju. Robotskega sistema ni mogoče sprogramirati, da bi sam izvedel določeno delo ali postopek, prav tako sam ne more voditi kirurških inštrumentov. Je pa učinkovito orodje, ki prinaša pomembne prednosti tako za bolnika kot za kirurga.
Prednosti robotskega sistema da Vinci so za kirurga vsekakor v tem, da je slika, ki jo vidi v kirurški konzoli tridimenzionalna in desetkrat povečana. Ker ima robot vgrajen še filter, ki odpravi tremor rok, je gibanje inštrumentov izredno natančno. Konstruktorji so pri načrtovanju inštrumentov sledili naravnemu gibanju rok v zapestju in ga presegli, zato se inštrumenti lahko obračajo še bolj fleksibilno kot človeška roka. Vse našteto tako kirurgu omogoča izredno natančno izpeljavo operacije. Najpomembnejše pa so seveda prednosti, ki jih metoda prinaša bolnikom. Takšen operativni poseg za bolnika pomeni manj bolečin, transfuzij, zapletov in brazgotin, krajše bivanje v bolnišnici, hitrejšo vrnitev v normalno aktivnost ter boljše ali vsaj enake rezultate zdravljenja, kot se dosegajo z drugimi operativnimi metodami.

Robotski sistem da Vinci S HD v vrednosti 1,7 mio Eur je naša bolnišnica kupila leta 2010. Od 11. maja 2010, ko je z njim opravila prvo robotsko asistirano odstranitev rakave prostate je do danes opravila več kot 1.000 robotsko asistiranih posegov. Prvo področje, na katerem je bolnišnica uvedla robotsko kirurgijo, je bila urologija, zato je tudi večina posegov robotsko asistiranih odstranitev rakave prostate, nekaj deset posegov pa je bilo opravljenih tudi na ledvicah, sečevodu  

Zanimivost:
 
V Splošni bolnišnici Celje smo prvo operacijo z robotskim sistemom opravili maja 2010. Prva operacija prostate z robotskim sistemom na svetu pa je bila opravljena maja 2000.
 
1.000. robotsko asistirana operacija v Splošni bolnišnici Celje je bila opravljena 2. julija 2015.

 

 

Število opravljenih posegov po robotski metodi v letih 2010-2015 glede na vrsto posega v Splošni bolnišnici Celje

Število robotsko operiranih pacientov

2010

2011

2012

2013

2014

do 23. 9. 2015

- na prostati

54

171

176

206

235

156

- ostale urološke op

/

6

12

8

13

7

- na debelem črevesu in danki

/

/

/

/

7

7

Skupaj

54

177

188

214

255

170

Na področju urologije sta za delo z robotskim sistemom educirana dva zdravnika operaterja na konzoli, dva pa sta v postopku edukacije. Rezultati zdravljenj, ki so vseskozi nadzorovani in merjeni, so odlični in primerljivi z rezultati zdravljenj v uveljavljenih robotskih centrih po svetu.
·         Po začetnem uvajalnem obdobju se je pomembno skrajšal čas operativnih posegov, ki zdaj trajajo od dveh do dveh ur in pol. V rednem delovniku tako z robotskim sistemom opravimo dve operaciji prostate.
·         Izguba krvi je bila pri bolnikih, operiranih z RARP  tako majhna, da je le 31 od 900 ali 3,4 % bolnikov potrebovalo transfuzijo krvi. Pri klasičnih radikalnih prostatektomijah, ki smo jih izvajali pred uvedbo robotske kirurgije, je bila transfuzija krvi potrebna pri 50 % operiranih bolnikov.  
·         Zaradi natančnega in manj invazivnega načina operiranja, ki ga omogoča tehnologija robotskega sistema, si naši bolniki po operativnem posegu hitro opomorejo. Iz bolnišnice so praviloma odpuščeni 2-3 dan po operaciji, 5-7 dan po operaciji pa jim odstranimo urinski kateter ter kožne šive na petih vstopnih ranicah. 
·         K normalnim dnevnim aktivnostim se lahko praviloma vrnejo v dveh tednih, medtem, ko je treba nekoliko težja opravila, kot je npr. delo na vrtu in nekatere športne aktivnosti odložiti za približno 1 do 2 meseca. Rehabilitacija je odvisna tudi od starosti bolnika, sočasnih bolezni  in stopnje obolenja
·         Dodatno zdravljenje (obsevanje, hormonsko zdravljenje) po operaciji  je bilo  potrebno pri 12 % bolnikov.
·         Spremljanje rezultatov kontinence oz. zmožnosti zadrževanja urina kaže, da je več  kot 70 % vseh bolnikov, ne glede na lokalno razširjenost bolezni, po enem letu kontinentnih.
·         Približno 60 % bolnikov, ki so imeli pred operacijo ohranjeno erekcijsko funkcijo, je ob ohranitvi nevrovaskularnega snopa (živci za erekcijo) spontano ali z uporabo zdravil doseglo erekcijo. 
·         85% bolnikov med operacijo in v pooperativnem obdobju treh mesecev ni imelo nobenih komplikacij, pri 12 % je prišlo do manjših komplikacij, pri 3% pa do večjih. Noben bolnik pa med operativnim posegom in v pooperativnem obdobju treh mesecev ni umrl.   
·         Do zdaj smo le pri enem od 900 bolnikov med odstranitvijo za rakom obolele prostate morali robotsko asistirano operacijo končati na klasični način.  Pri dveh bolnikih smo ugotovili poškodbo črevesja med RARP in smo ju oskrbeli med posegom. Ponovna operacija zaradi krvavitve je bila v prvem dnevu po RARP potrebna pri treh od 900 operiranih bolnikov.
·         Robotski sistem ni poškodoval nobenega bolnika ali člana ekipe. Robotski sistem se med operativnim posegom ni nikoli pokvaril.
 
V drugem letu operiranja s pomočjo robota smo začeli izvajati tudi posege na zgornjih sečilih. Z izkušnjami so posegi postali rutinsko delo.
Bolniki na robotsko asistirane operativne posege prihajajo iz vse Slovenije, nekaj tudi iz drugih držav. Če je bil prvo leto delež bolnikov iz drugih slovenskih zdravstvenih regij manjši od 50%, pa je bila v vseh naslednjih letih več kot polovica (v letu 2013 skoraj ¾ vseh bolnikov) robotsko operiranih pacientov iz drugih regij.


Število pacientov iz domače zdravstvene regije in ostalih slovenskih zdravstvenih regij

 

2010

2011

2012

2013

2014

1-8 2015

Skupaj

Savinjska regija

29

58

65

59

109

59

379

Ostale regije

25

119

123

155

146

97

665

Skupaj

54

177

188

214

255

156

1.044

% priliva

46,30

67,23

65,43

72,43

57,25

62,18

63,70

 

Pacienti glede na njihovo bivališče oz. regijo​

Regija/leto

2014

1-8 2015

     

Savinjska regija

109

42,75

59

37,82

     

Osrednjeslovenska regija

44

17,25

25

16,03

     

Podravska regija

13

5,10

10

6,41

     

Jugovzhodna Slovenija

16

6,27

5

3,21

     

Tujina

6

2,35

7

4,49

     

Zasavska regija

13

5,10

12

7,69

     

Obalno-kraška regija

8

3,14

5

3,21

     

Spodnjeposavska regija

10

3,92

8

5,13

     

Gorenjska regija

11

4,31

7

4,49

     

Koroška regija

3

1,18

0

0,00

     

Pomurska regija

10

3,92

8

5,13

     

Goriška regija

10

3,92

6

3,85

     

Notranjsko-kraška regija

2

0,78

4

2,56

     

Skupaj

255

100

156

100

 

Kljub velikemu številu bolnikov je čakalna doba na robotsko asistiran operativni poseg krajša od treh mesecev.
Da je robot zanimiv za operativno delo, pove podatek,  da so nas obiskali zdravniki različnih specialnosti iz Hrvaške, Makedonije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine,  Rusije ter ZDA in si ogledali naše delo. Večkrat smo predstavili robota tudi medicinskim sestram in inštrumentarkam. Na ogled robota so prišli tudi minister za zdravje, poslanci DZ s predsednikom DZ in drugi poslovni sodelavci SB Celje.
Rezultate našega dela z robotom smo urologi kot vabljeni ali prijavljeni predavatelji predstavili na strokovnih srečanjih v Bosni in Hercegovini, na Češkem, v Grčiji, Hrvaški, Italiji, Madžarski, Makedoniji, Poljski, Romuniji in Sloveniji. Leta 2012 smo v sklopu organizacije Slovenskega urološkega kongresa v živo izvedli prenos operacije z robotom na kongres v Laško.
Robotska kirurgija je prinesla številne spremembe v delo na urološkem oddelku. Novosti pri delu urologov, anesteziologov, medicinskih sester, patologov, tehničnih služb in po potrebi še drugih zaposlenih smo sestavili v celoto, ki je potrebna za uspešno delo v robotski kirurgiji. Tri leta po uvedbi robotske kirurgije smo opravili intervju z bolniki, ki so bili operirani z robotom zaradi raka na prostati. Rezultat je pokazal, da je naše delo uspešno, in da so bolniki zadovoljni z njihovo celotno obravnavo v SB Celje.
Pet let po uvedbi robotsko asistirane kirurgije smo zadovoljni z opravljenim delom. Količina dela se je povečala, vendar je boljša tudi njegova kakovost. Robotski sistem nam ponuja možnost, da operativne posege opravimo kakovostno in s čim manj zapleti, kar je tudi želja pri vsakem operativnem zdravljenju. Še vedno pa smo edina bolnišnica v Sloveniji, ki ima robotski sistem, čeprav podatki dokazujejo prednosti robotike in se le-ta v svetu nezadržno širi.