V sredo, 20. 11. 2019 bomo tudi v SB Celje izvedli informativno stojnico o kronični obstruktivni pljučni bolezni (KOPB)

18. 11. 2019 ob 12:10

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije že četrti najpogostejši vzrok smrti, napovedi pa kažejo, da bo bolezen po tej lestvici še napredovala. Nastane zaradi vdihovanja dima – v našem okolju najpogosteje zaradi kajenja, lahko pa tudi zaradi odprtih kurišč in onesnaženja. Je pogosta bolezen, ki jo lahko preprečimo in tudi zdravimo.

 

KOPB odkrijemo pri odraslih, po 40 letu. V Sloveniji naj bi bilo med 50.000 in 100.000 bolnikov s KOPB. Pri več kot polovici bolnikov pa bolezen ostaja neodkrita, čeprav lahko z dostopnim merjenjem pljučne funkcije (spirometrijo) bolezen odkrijemo.

 

Svetovni dan KOPB obeležujemo 3. sredo v novembru, letos torej v sredo, 20. novembra. Tega dne bomo v avli bolnišnične poliklinike, skupaj z Društvom pljučnih bolnikov, med 9. in 13. uro pripravili informativno stojnico, na kateri se bo mogoče seznaniti s KOPB ter si brezplačno izmeriti pljučno funkcijo. 

 

Le z boljšim obveščanjem, bomo lahko dosegli njeno zgodnejše odkrivanje in lažje življenje bolnikov s KOPB. Nikoli namreč ni prezgodaj, da opravimo test pljučne funkcije in nikoli ni prepozno, da naredimo korak naprej k boljšemu počutju!

 

Vljudno vabljeni!

 

 

 

 

V nadaljevanju še nekaj informacij o bolezenskem stanju, ki mu bo posvečen ta dan.

 

Pljuča imajo dve veliki posebnosti. Ena od njih je žal ta, da se ne obnavljajo. Ko so poškodovana, taka ostanejo ali pa se poškodba še povečuje, če ne odstranimo vzroka zanjo. Druga posebnost pa je velika dihalna rezerva, da smo lahko pripravljeni na trenutke, ko bomo rabili več diha, recimo pri športu, telesni aktivnosti. Če nismo telesno aktivni, niti ne opazimo, kako naša pljuča izgubljajo to rezervo, postopoma, brez posebnih opozoril. Spremembo opazimo šele takrat, ko nas situacija prisili, da stopimo hitreje, se povzpnemo po stopnicah namesto z dvigalom, se s prijatelji odpravimo na sprehod … In takrat se nam vse stopnice zdijo višje, klanci prestrmi, prijateljevi koraki prehitri, razdalje večje...

KOPB je torej bolezen, ki se začne tiho in napreduje počasi in vztrajno. Njene zgodnje znake pogosto pripišemo staranju ali slabši fizični kondiciji. Bolezen lahko vodi v hudo invalidnost, zato je zgodnje odkrivanje in zdravljenje ključnega pomena pri ohranjanju kakovosti življenja.

 

Najpogostnejši bolezenski znak pri KOPB je težka sapa (dispneja, naduha). V začetku se pojavlja predvsem med telesnim naporom in zmanjšuje bolnikovo zmožnost za običajna, vsakodnevna opravila. Težka sapa se razvija postopoma, zato ne pritegne bolnikove pozornosti, čeprav je pljučno delovanje takrat že precej oslabljeno. Običajno jo bolniki pripišejo staranju in se počasi začnejo izogibati telesnim naporom, ostajajo doma, se ne družijo z bolj aktivnimi prijatelji. Ko bolezen preide v hudo stopnjo, jim že najobičajnejše aktivnosti, kot sta sedenje in hranjenje, pomenijo izreden napor. V tej stopnji se morajo bolniki pogosto zdraviti s kisikom na domu, kar pomeni, da je omejeno njihovo gibanje. Takih bolnikov je v Sloveniji več kot 500, vseh bolnikov s KOPB pa med 50.000 in 100.000!

 

Simptomi KOPB:

  • TEŽKA SAPA OB NAPORU
  • KAŠELJ
  • IZKAŠLJEVANJE

 

KOPB še vedno ostaja bolezen, ki se ji posveča premalo pozornosti. Bolezen ostaja pri več kot polovici bolnikov dolgo neodkrita, saj bolniki svoje simptome, predvsem težko sapo, pripišejo staranju ali pa imajo celo občutek krivde zaradi kajenja, ki je glavni vzrok za pojav te bolezni. Pomembno pa je, da zdravljenje začnemo čimprej. Najučinkovitejši ukrep je prenehanje kajenja. Pljuča so organ, ki se ne obnavlja, zato škode ne moremo popraviti, lahko pa bolnikom vseeno učinkovito pomagamo.

 

Dolgodelujoča zdravila, ki širijo dihalne poti, so osnova zdravljenja KOPB. Delujejo tako, da razširijo dihalne poti in s tem olajšajo dihanje, hkrati pa zmanjšajo tudi pojav poslabšanj, ki bolnike s KOPB močno prizadenejo in pospešijo napredovanje bolezni. Zdravila za KOPB so najbolj učinkovita, če zdravljenje začnemo v zgodnji stopnji bolezni, jemati pa jih je potrebno vsak dan, ne glede na počutje (podobno kot pri povišanem krvnem tlaku in sladkorni bolezni).

 

Bolniki s KOPB lahko največ naredijo zase, če upoštevajo zdravnikova navodila glede jemanja zdravil, prenehajo kaditi in ostanejo čimbolj aktivni. Že 15 minut sprehoda na dan lahko naredi pomembno razliko! Prijatelji in družina lahko nudijo bolnikom veliko podporo, ko jih spodbujajo k zmerni telesni aktivnosti, pomagajo pri hišnih opravilih in poskrbijo za ustrezno, zdravo prehrano. KOPB je na tak način mogoče učinkovito obvladati!

 

Ob Svetovnem dnevu KOPB vas zato želimo povabiti k sodelovanju pri ozaveščanju o bolezni, njenih simptomih in zgodnjemu odkrivanju.