V letu 2018 smo začeli s podeljevanjem priznanj Splošne bolnišnice Celje. Priznanja prejmejo posamezniki za njihove nadpovprečne dosežke na delovnem in izobraževalnem področju, s katerimi so v bolnišnici, nekateri pa tudi v širšem slovenskem prostoru, pustili neizbrisen pečat in utrdili strokovni ugled naše bolnišnice.
V letu 2023 pa je dozorela odločitev, da na poseben način, z vpisom na spominsko obeležje, počastimo spomin na posameznike, ki so s svojim delom močno zaznamovali razvoj, ugled, dobrobit in prepoznavnost bolnišnice tako v strokovni kot laični skupnosti, na lokalni in državni ravni. V avli poliklinike, ob glavnem vhodu v bolnišnico, je tako od decembra tega leta postavljena spominska plošča, s katero izkazujemo spoštovanje predanosti posameznikov poslanstvu poklica in ustanovi. Tako želimo ohraniti spomin na njihovo delo, ki nas navdihuje, da sledimo zgledu in ohranjamo visoke standarde kakovosti, strokovnosti, etike in inovativnosti.
V nadaljevanju objavljamo prejemnike priznanj z obrazložitvami priznanj.
Prim. spec. akad. st. Rado Pilih je študij na Medicinski fakulteti v Ljubljani zaključil konec aprila 1959 in se 1. junija istega leta zaposlil v Splošni bolnici Celje kot zdravnik pripravnik. Strokovni izpit je leta 1961 opravil v Ljubljani, ter se nato po odsluženem vojaškem roku zaposlil v Zdravstvenem domu Laško, kjer je opravljal dela mladega zdravnika. Izzivi poklicne poti so ga kmalu znova pripeljali v našo bolnišnico, ko je leta 1963 začel specializacijo iz splošne kirurgije. Zaključil jo je štiri leta kasneje in nato do leta 1972 opravljal dela zdravnika specialista kirurga.
Skupni prednik današnjih kirurških oddelkov je bil enoviti kirurški oddelek, v katerem so se leta 1966 zgodile organizacijske spremembe, ko so bili zaradi strokovnih potreb v okviru oddelka formalno ustanovljeni odseki z večjo strokovno samostojnostjo. Ti so pomenili zametek bodočih novih kirurških oddelkov. Leta 1972 je Slovensko zdravniško društvo postavilo smernice za ločitev travmatologije in ortopedije. V Celju si je za to prizadeval Rado Pilih, ki je istega leta postal vodja travmatološkega odseka in ga zasnoval na sodobnih načelih. Leto kasneje je travmatološki odsek začel delovati kot samostojni oddelek za poškodbe, Rado Pilih pa je postal njegov predstojnik.
Velja za začetnika moderne travmatologije v Celju. Iz do tedaj pretežno konservativne metode zdravljenja skeletnih poškodb je s sodelavci uvedel odprto naravnavo in notranjo učvrstitev zlomov po metodi AO. Uvedel je sprva ultrazvočno, nato pa v sodelovanju z radiologi sodobne slikovne diagnostične metode pri diagnosticiranju nevrotravme. V sodelovanju s Travmatološko kliniko v Zagrebu je uvedel operativno zdravljenje hrbteničnih poškodb, celjsko travmatologijo je predstavil domači in mednarodni strokovni javnosti z motom, da mora celjski travmatološki oddelek na strokovnih konferencah vedno sodelovati z aktivno udeležbo. Tako je bilo tudi s sodelovanjem pri vsakokratni celjski številki Zdravniškega vestnika.
Svojo akademsko pot je Rado Pilih leta 1986 nadaljeval z nazivom specialista akademske stopnje iz nevrofiziologije, naslednje leto pa postal primarij. V svoji bogati profesionalni karieri je bil še namestnik direktorja TOZD-a in namestnik koordinatorja Skupnih medicinskih služb kirurgije. Od 1984 do 1988 je bil predstojnik Skupnih medicinskih služb kirurgije in koordinator kirurških oddelkov, leta 1989 je prevzel predstojništvo bolnišnične poliklinike in ga opravljal do upokojitve 1997. leta.
Prim. spec. akad. st. Rado Pilih je bil tudi zaprisežen sodni izvedenec, predsednik Travmatološke sekcije Slovenije in član Slovenskega zdravniškega društva v Celju.
Prim. mag. Frančiška Škrabl Močnik se je v Splošni bolnišnici Celje zaposlila leta 1979 kot specializantka interne medicine. Specializacijo je zaključila leta 1984, štiri leta kasneje pa na zagrebški Medicinski fakulteti uspešno zagovarjala magisterij iz kardiologije. Prvih 15 let je delala na Oddelku za intenzivno interno medicino.
Do leta 1994 so se bolniki z boleznimi srca, pljuč in ožilja zdravili na splošnem internem oddelku. Hiter razvoj stroke in nenehno večanje števila bolnikov pa sta narekovala ustanovitev samostojnega oddelka. Z reorganizacijo internistične službe v bolnišnici je bil novoustanovljen tudi Oddelek za bolezni srca, pljuč in ožilja, katerega vodenje je prevzela mag. Frančiška Škrabl Močnik. Projekt razvoja oddelka je bil zahteven, saj so začeli v slabih prostorskih razmerah, s pomanjkljivo in zastarelo opremo ter pomanjkljivo kadrovsko zasedbo. Kljub temu pa je oddelek v naslednjih letih doživljal skokovit razvoj na vseh področjih. V največji meri gre za to zasluga prav vizionarski ideji mag. Frančiške Škrabl Močnik o kardiološki oskrbi pacientov v Splošni bolnišnici Celje. Njena je bila namreč ideja o vzpostavitvi invazivne diagnostike srčnih bolezni, ki je celjski kardiološki oddelek postavila ob bok kardiološkim oddelkom obeh kliničnih centrov. Predala se ji je z vsem žarom, kar je prepoznala tudi širša družbena skupnost in ji v eni največjih in najuspešnejših donacijskih akcij v regiji pomagala uresničiti smele načrte. S pomočjo številnih posameznikov, podjetij, organizacij in društev so bila v manj kot dveh letih zbrana sredstva za opremo laboratorija za invazivno srčno diagnostiko, ki je prve paciente začel obravnavati v začetku leta 2006. Že prvo leto delovanja je bilo v njem opravljenih 800 koronarografij. Danes na oddelku izvajamo bolnišnično kardiološko dejavnost, neinvazivne srčne preiskave ter invazivno srčno diagnostiko in zdravljenje, z vedno večjim naborom preiskav pa se postopno povečuje tudi gravitacijsko območje dejavnosti, saj obravnavamo bolnike iz savinjske, zasavske, pomurske in občasno tudi iz drugih slovenskih regij.
Opogumljena z odzivom v prvi donatorski akciji, je mag. Škrabl Močnikova javnost nagovorila še enkrat in tudi v drugo uspela. Pacienti celjske regije so z drugo donacijsko akcijo v domači bolnišnici pridobili CT diagnostiko. Nasploh je mag. Frančiška Škrabl Močnik vseskozi iskala nove izzive. Konec leta 2006 se je prijavila na razpis in nastopila mandat strokovne direktorice bolnišnice. Ves čas strokovnega vodenja bolnišnice je v ospredje postavljala skrb za izkazovanje konkurenčnosti, izboljševanje kakovosti in vzporedni razvoj številnih strokovnih področij. Pri skrbi za paciente in strokovni razvoj bolnišnice ni priznavala omejitev in ovir, zato je bila pripravljena prisluhniti tudi revolucionarnim idejam. Takšnim, ki so v našem zdravstvenem sistemu rezervirane za terciarno dejavnost.
Do mladih zdravnikov, ki jih je pospremila na profesionalno pot, je bila vztrajna učiteljica, zanesljiva mentorica, huda sodnica v primeru napake in neustrašna braniteljica v primeru krivice, do svojih bolnikov pa zdravnica, ki jih je imela iskreno rada. Ob skrbi za nenehni strokovni razvoj posameznikov je vseskozi poudarjala in skrbela tudi za ustrezno komunikacijo zdravnikov s pacienti. Posebno skrb pa je na ravni celotne bolnišnice namenjala komunikaciji med različnimi strokami, saj je v njej videla osnovo za kakovost zdravniškega dela in varnost pacientov. Za vse njene prispevke na strokovnem in izobraževalnem področju ji je Zdravniška zbornica Slovenije leta 2007 podelila naslov primarijka.
Albina Gabrovšek, VMS je bila od leta 1981 pa vse do upokojitve jeseni 2017, glavna medicinska sestra Centralne sterilizacije. Na svoji poklicni poti se je srečevala s številnimi izzivi, saj je bil pretok informacij na področju dela sterilizacije na začetku slab in počasen, strokovne literature, delovnih izkušenj in znanja pa malo. S svojo proaktivnostjo, vztrajnostjo, pridnostjo in zavedanjem o pomembnosti dejavnosti službe, je Albina Gabrovšek začela z razvojem dejavnosti sterilizacije v bolnišnici. Potem, ko so bili v novih prostorih izpolnjeni osnovni pogoji, je poskrbela tudi za pravo vsebino. Ves čas je sledila novostim na področju stroke doma in v tujini in jih uspešno uvajala v bolnišnici. Tako smo leta 2000 v Celju uvedli prvo plazma sterilizacijo v Sloveniji, prav tako prvi smo pri reprocesiranju inštrumentov, potrebnih za robotske operacije. Postopki sterilizacije so v naši bolnišnici že dolga leta nadzorovani s kontrolami kakovosti, najboljšo kakovost na področju reprocesiranja inštrumentov pa si je prizadevala doseči tudi s standardizacijo dela in postopkov v procesu sterilizacije. Svoje bogato znanje in izkušnje je rada delila tako z osebjem bolnišnice, dijaki Srednje zdravstvene šole Celje, kot tudi s kolegicami v Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v sterilizaciji. Mnoge generacije bodo lahko njeno znanje črpale iz Priročnika za delo v sterilizaciji, katerega soavtorica je. Ob vseh prizadevanjih za razvoj sterilizacije je bila Albina Gabrovšek ves čas tudi oseba, ki je znala in zmogla prisluhniti stiskam in težavam svojih sodelavcev. Zaradi pomembnega prispevka k razvoju sterilizacije v Splošni bolnišnici Celje in zaradi njenega prispevka h graditvi dobrih medsebojnih odnosov in pozitivne klime med zaposlenimi, Splošna bolnišnica Celje Albini Gabrovšek podeljuje priznanje za dolgoletno delo.
Prim. Vladimir Weber, dr. med., specialist ginekologije in porodništva, že več kot 40 let opravlja delo zdravnika v naši bolnišnici, od tega je bil devetnajst let tudi predstojnik Ginekološko-porodniškega oddelka. Prva leta njegovega predstojništva so zaradi menjave generacij in odhoda specialistov v zasebne prakse predenj postavila številne izzive, ki jih je s svojim neomajnim optimizmom in prizadevanji za dobre medsebojne odnose zmogel premagati. Ob stalni skrbi za izpopolnjevanje klasičnih kirurških tehnik je uspel uveljaviti endoskopske metode operativnega zdravljenja v ginekologiji ter pridobiti potrebno opremo zanje, ki je omogočila nadaljnji hiter razvoj te, danes prevladujoče kirurške tehnike na Ginekološko-porodniškem oddelku naše bolnišnice. V obdobju prodora sintetičnih materialov v operacijsko tehniko korekcije motenj statike medeničnega dna je z njegovim prizadevanjem oddelek postal eden vodilnih po številu opravljenih tovrstnih posegov v regiji. Svoje znanje je nesebično prenašal na svoje kolege, tako specialiste kot specializante, ki jim je bil tudi mentor. V času svojega predstojništva je močno spodbujal napredek tudi v porodništvu. Uvedena je bila obporodna meritev pH vrednosti v krvi novorojencev, spodbujal je prisotnost partnerjev pri porodu, Ginekološko-porodniški oddelek je pridobil UNICEF-ov naziv »Novorojencu prijazna porodnišnica«, na čemer še danes temelji način obravnave novorojencev in njihovih mater v naši porodnišnici. Vladimir Weber je aktivno sodeloval na številnih strokovnih srečanjih ter v strokovnih združenjih doma in v tujini. Spodbujal je sodelovanje z drugimi ustanovami v državi in zagotavljal stalno izmenjavo znanja in pretok idej. Za vse obširne dosežke mu je bil leta 2001 podeljen naziv primarij. Kljub temu, da je leta 2014 zaključil z delom predstojnika oddelka, ostaja kot zelo izkušen specialist eden od temeljnih nosilcev dejavnosti oddelka. Zaradi pomembnega prispevka k razvoju tako ginekološke kot porodniške dejavnosti ter dolgoletnega uspešnega in prizadevnega dela ter vodenja oddelka Splošna bolnišnica Celje primariju Vladimirju Webru podeljuje priznanje za dolgoletno delo.
Prim. asist. dr. Ivan Žuran, dr. med., specialist interne medicine, že skoraj 40 let opravlja delo zdravnika v naši bolnišnici, od tega je šestnajst let opravljal tudi dela in naloge predstojnika oddelka. Med leti 1997 in 2001 je vodil bolnišnično polikliniko, od 2001 do 2013 pa je prevzel vodenje novoustanovljenega Oddelka za sistemske in presnovne bolezni, v katerem so se združile endokrinološka, diabetološka, hematološka ter revmatološka stroka. Organizacija novega oddelka je predstavljala velik izziv, saj je oddelek, ki je pod eno streho združil razmeroma samostojne stroke, ob njihovi samostojnosti skušal izkoristiti prednosti skupne organizacijske enote. Bili so eden prvih oddelkov, ki je pričel delovati na tak način. Kljub težavam, s katerimi so se srečevali, so uspeli na vseh treh subspecialnostih uvesti številne nove metode in razširiti področje strokovnega dela. Oborožen z izkušnjami z matičnega oddelka, je Ivan Žuran odigral odločilno vlogo pri ustanovitvi Centra za bolezni ožilja, kjer je na enem mestu, po principu multidisciplinarnega dela, uspel združiti različne medicinske stroke, ki se ukvarjajo z žilno patologijo. S tem prispevkom je zagotovil višjo strokovno in organizacijsko raven pri obravnavi teh pacientov. Poleg organizacijskega pa je treba omeniti tudi njegov edukacijski prispevek, saj je kot mentor poskrbel za kontinuirano in nadzorovano izobraževanje številnih zdravnic in zdravnikov na področju ultrazvočne diagnostike. Od leta 2013 je namestnik predstojnika Oddelka za angiologijo, endokrinologijo in revmatologijo ter vodja Odseka za angiologijo, od leta 2015 pa tudi predsednik bolnišnične Etične komisije. Ivan Žuran je med sodelavci znan in prepoznan tudi kot velika moralna in etična avtoriteta, z velikim čutom za sočloveka. Njegovo delovanje v širšem družbenem okolju na področju zdravstvenega ozaveščanja ljudi in spodbujanja k zdravemu načinu življenja je prepoznala tudi Zdravniška zbornica Slovenije in ga odlikovala z odličjem »Zaslužni član Zdravniške zbornice Slovenije«. Ker so njegovi posebni delovni uspehi in uspešno dokončani projekti prepoznani tako v domači ustanovi kot širše, Splošna bolnišnica Celje primariju asistentu doktorju Ivanu Žuranu podeljuje priznanje za dolgoletno delo.
Katja Mulej Hren, dipl. m. s. in univ. dipl. org. dela je glavna medicinska sestra Otroškega oddelka in vodja tima zdravstvene nege Pediatričnega urgentnega centra od njegove ustanovitve naprej. Pediatrični urgentni center je edini tovrstni urgentni center v državi. V njem je letno obravnavanih okoli 10.000 pediatričnih bolnikov. Njegova uvedba je prinesla številne prostorske, organizacijske in kadrovske spremembe, pa vendar je začetek dela v prostorih, ki jih je s selitvijo v nov urgentni center izpraznila enota za internistično prvo pomoč, potekal nemoteno in usklajeno. Seveda po zaslugi njenega predhodnega natančnega in skrbnega načrtovanja, ki se je izrazilo v scenariju varne selitve v hitro obnovljene prostore, opremljene z vso potrebno opremo, zdravili in materiali za izvajanje urgentne dejavnosti pri pediatričnih pacientih. Ob stalnih zadolžitvah na matičnem oddelku je prevzela vodenje novo nastalega tima zdravstvene nege, ki je bil praktično brez izkušenj s specifičnega področja obravnave pediatričnih bolnikov, in s pomočjo izkušenega osebja diplomiranih medicinskih sester Otroškega oddelka bistveno pripomogla k ustrezni strokovni usposobljenosti zdravstvene nege v Pediatričnem urgentnem centru. Kot koordinatorica kliničnega usposabljanja študentov Visoke zdravstvene šole v Celju že vrsto let svoje strokovno znanje predaja mlajšim generacijam. Poleg visokega strokovnega znanja so prepoznane tudi njene osebnostne kvalitete, zaradi katerih med sodelavci uživa ugled in spoštovanje. Zaradi velikega strokovnega prispevka in osebne zavzetosti za vzpostavitev in nemoteno delo Pediatričnega urgentnega centra ter zaradi njenega vpliva na dobre medsebojne odnose ter pozitivno organizacijsko kulturo Splošna bolnišnica Celje Katji Mulej Hren podeljuje priznanje za posebne dosežke.
Prim. asist. mag. Lidija Plaskan, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine je od leta 2009 predstojnica Oddelka za medicinsko rehabilitacijo. Pri načrtovanju in razvoju dejavnosti sledi paradigmi, po kateri naj bi bila medicinska rehabilitacija tretji steber medicine, zato veliko pozornost posveča izvajanju zgodnje medicinske rehabilitacije hospitaliziranih pacientov ter zgodnji in nadaljevalni medicinski rehabilitaciji pacientov, ki zdravljenje nadaljujejo v specialističnih ambulantah. Celjski oddelek za medicinsko rehabilitacijo tako izvaja najzahtevnejše programe medicinske rehabilitacije. S takšno obravnavo rehabilitacijski timi tako na kirurških kot internističnih področjih dodajajo svoj delež k višanju kakovosti zdravstvene obravnave pacientov. Lidija Plaskan je izjemno angažirana tudi v izobraževalnih procesih mladih zdravnikov. Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani študente medicine že vrsto let poučuje pri predmetu Fizikalna in rehabilitacijska medicina, predava tudi specializantom družinske medicine, je glavna in neposredna mentorica specializantom fizikalne in rehabilitacijske medicine ter neposredna mentorica specializantom drugih specializacij. Napisala je tudi vrsto strokovnih člankov s področja rehabilitacije. S tem delovanjem je povečala strokovni ugled in prepoznavnost tako oddelka, ki ga vodi, kot bolnišnice. Ob tem pa jo odlikuje tudi izreden čut za sočloveka. Njena humanost jo vodi pri delu s pacienti, ki jim je življenjska usoda precej spremenila življenje, pozitivna naravnanost pa pri delu s sodelavci na oddelku in v bolnišnici. Zaradi pomembnega prispevka pri razvoju rehabilitacijske medicine v naši bolnišnici in večanju njenega ugleda ter prepoznavnosti Splošna bolnišnica Celje primarijki asistentki magistrici Lidiji Plaskan podeljuje priznanje za posebne dosežke.
Prim. izr. prof. dr. Alenka Repše Fokter, dr. med., specialistka patologije v Splošni bolnišnici Celje vodi področje citologije na Oddelku za patologijo in citologijo. Z ustanavljanjem citološkega laboratorija in aktivnim delom v državnem programu ZORA, v katerem je tudi članica programskega sveta, je začela takoj po zaposlitvi v bolnišnici. Skozi leta se je celjski citološki laboratorij pod njenim vodstvom razvil in postal ter ostal drugi največji v državi, z letno izdelanimi in pregledanimi več kot 40.000 preparati brisov materničnega vratu. Takšni rezultati so se izgrajevali skozi strokovno delo, dobre klinično-patološke korelacije in neposredno sodelovanje z napotnimi ginekologi. Ena od priložnosti za to so bila tradicionalna srečanja izvajalcev programa ZORA v celjski regiji, ki jih je Alenka Repše Fokter organizirala že osem. Na njih so se v strokovnem dialogu srečevali ginekologi, patologi, medicinske sestre in laboratorijski delavci. Zelo aktivna je tudi na izobraževalnem in akademskem področju. Kot predavateljica je sodelovala na številnih domačih in mednarodnih strokovnih konferencah ter pri več domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih. Njena bibliografija obsega preko 180 bibliografskih enot. Kot izredna profesorica sodeluje na področju patologije na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru in na Visoki zdravstveni šoli v Celju. Svoje znanje in izkušnje, ki jih nabira pri napredovanju na akademskem področju, vseskozi deli s sodelavci na matičnem oddelku in na kliničnih oddelkih bolnišnice. Zaradi njenega izrednega prispevka pri razvoju citološke dejavnosti v naši bolnišnici ter večanju njenega ugleda in prepoznavnosti v naši državi in širše, Splošna bolnišnica Celje izredni profesorici, primarijki doktorici Alenki Repše Fokter podeljuje najvišje priznanje – plaketo.
Prim. prof. dr. Gorazd Voga, dr. med., specialist interne medicine in intenzivne medicine že več kot 40 let opravlja delo zdravnika v naši bolnišnici, od tega skoraj 37 let kot predstojnik Oddelka za intenzivno interno medicino. Poseben mejnik tega oddelka predstavlja leto 1997, ko se je oddelek preselil v nove prostore in ob aktivnem delovanju Gorazda Voge tako na področju organizacije dela, kot pri zagotavljanju izpolnjevanja kadrovskih in materialnih pogojev, postal eden vodilnih oddelkov s področja intenzivne medicine v državi. Ob sebi je ves čas vzgajal mlade zdravnice in zdravnike s področja intenzivne medicine ter z osebnim zgledom zagotavljal visoke strokovne standarde. Poleg številnih novosti na področju metod zdravljenja pa z vizionarskim pogledom še vedno spodbuja nove projekte. Med zadnjimi je tako uvedba informatizacije dela na oddelku, ki omogoča brezpapirno vodenje dokumentacije pacientov in predstavlja pionirsko delo na področju intenzivne medicine v državi. Ves čas svojega delovanja je posebno skrb posvečal izobraževanju mladih zdravnic in zdravnikov ter vseh ostalih kadrov v zdravstvu. Bil je mentor pri številnih raziskovalnih in podiplomskih nalogah, zdravstveno osebje je aktivno spodbujal k raziskovalnemu delu, hkrati pa je skrbel za kontinuirana interna izobraževanja v okviru bolnišnice. Pri uvajanju v samostojno delo na različnih področjih medicine je šla skozi njegovo sito strokovnega preverjanja večina zdravnikov, ki so danes zaposleni v bolnišnici. Poleg vsega omenjenega dela na področju izobraževanja pa je posebno skrb posvečal raziskovanju, kjer je seznam njegovih objavljenih strokovnih prispevkov izjemno dolg. Na podlagi vsega navedenega je bil leta 2000 imenovan za docenta na Medicinski fakulteti v Ljubljani in leta 2012 za izrednega profesorja za področje interne medicine na Medicinski fakulteti v Mariboru. Njegovo izobraževalno in raziskovalno delo je bilo še nadgrajeno z imenovanjem za dekana Visoke zdravstvene šole Celje, funkcijo, ki jo opravlja še danes. S to povezavo je Splošna bolnišnica Celje dobila še večjo vlogo v regiji pri skrbi za razvoj celovite zdravstvene oskrbe. Vsa leta je Gorazd Voga redno vabljeni predavatelj na strokovnih srečanjih s področja interne in intenzivne medicine, tako v Sloveniji, kot tudi v tujini. Vsekakor je treba izpostaviti njegov prispevek k razvoju Splošne bolnišnice Celje, kjer je bil vrsto let koordinator oddelkov internističnih strok in je pomembno prispeval k uvajanju subspecialističnih internističnih strok v bolnišnici. Od leta 1989 je nepretrgoma član Strokovnega sveta, kjer s svojimi izkušnjami in vizijo razvoja pomembno prispeva pri najpomembnejših strokovnih odločitvah. Zaradi izjemnih delovnih uspehov na strokovnem in izobraževalnem področju Splošna bolnišnica Celje primariju profesorju doktorju Gorazdu Vogi podeljuje najvišje priznanje – plaketo.
Darja Pur, srednja medicinska sestra, zaposlena na Oddelku za anesteziologijo, intenzivno medicino operativnih strok in terapijo bolečin je na svoji dolgoletni poklicni poti poleg rednega dela v zdravstveni negi, vneto zbirala odpisano in tehnično zastarelo medicinsko opremo ter druge medicinske pripomočke in jih tako zavarovala pred uničenjem ali izginotjem. Po njeni zaslugi ima bolnišnica bogato in urejeno zbirko popisanih 3537 eksponatov, v ohranjanje in vzdrževanje katere je vključen tudi Muzej novejše zgodovine Celje. Majhen delček zbirke je danes na ogled na stalni razstavi v preddverju glavnega vhoda bolnišnice in v vitrinah A trakta poliklinike, velika večina pa čaka v depojih Muzeja novejše zgodovine Celje. S svojim entuziazmom pri zbiranju in čiščenju eksponatov ter iskanju prostorov za njihovo hrambo, je gospa Pur navdušila tako vodstvo bolnišnice kot nekatere sodelavce, ki so se ji pridružili. Z namenom, da se mlajše generacije, ki prihajajo, skozi avtentično primerjavo predmetov, ki jih je medicina uporabljala nekoč, lažje zavedajo, kako velik razvoj temelji na ramenih predhodnih generacij. Pri svojem delu je Darja Pur dolga leta ostajala neumorna tudi zaradi upanja, da se bo po izgradnji novega dela bolnišnice v starem delu vendarle našel prostor, v katerem bi bilo mogoče urediti morda prvi tovrstni tehnični muzej medicinske opreme in pripomočkov v Sloveniji. Zaradi pomembnega prispevka pri ohranjanju medicinske opreme in tehničnih pripomočkov, s katerimi so predhodne generacije zaposlenih izvajale zdravstveno dejavnost in s tem vedenja o razvoju bolnišnice v preteklosti, Splošna bolnišnica Celje Darji Pur podeljuje priznanje za dolgoletno delo.
Milena Kotnik, specialistka anesteziologije z reanimatologijo je v svoji delovni karieri nanizala vrsto izjemnih delovnih uspehov na strokovnem in izobraževalnem področju, ki so bili kot takšni prepoznani tudi v širšem okolju in pomenijo povečanje strokovnega ugleda Splošne bolnišnice Celje. Zaslužna je tudi za številne projekte med katerimi izstopa njen prispevek k vzpostavitvi in razvoju transplantacijske dejavnosti v naši bolnišnici. Milena Kotnik je leta 1994 prevzela vodenje Enote intenzivne medicine operativnih strok in leto kasneje postala predstojnica oddelka za anesteziologijo. To funkcijo je opravljala do leta 1998. V tem času je imela pomembno vlogo pri izgradnji nove intenzivne terapije in Centralnega operacijskega bloka. Poleg samih prostorov je glavnino svojih prizadevanj usmerila v zagotovitev vrhunske sodobne opreme ter v okrepitev kadrovske in organizacijske strukture oddelka. Leta 1997 je prevzela tudi organizacijo nove dejavnosti v Splošni bolnišnici Celje saj je postala koordinatorka za transplantacijsko dejavnost. Tej funkciji je ostala zvesta vse do leta 2018. V tem času je bilo v SB Celje izvedenih 66 donorskih posegov, kar predstavlja desetino celotnega programa na državnem nivoju oz. toliko, kot so ga zagotovile 4 naslednje splošne bolnišnice skupaj. Za takšne rezultate ima Milena Kotnik bistvene zasluge, saj je uspela zagotoviti učinkovit donorski program, od začetnega dela v intenzivnih terapijah, ko je treba program in njegov pomen predstaviti svojcem v najtežjih trenutkih, do sodelovanja s Slovenija transplantom in vključevanja zaposlenih ter pogosto tudi nje same v sam akt eksplantacije. Ob tem je treba omeniti tudi njeno delo na področju ostalega programa pri odvzemih tkiv (kostna banka, popkovna kri in kožni transplantati), kjer je z njej lastno energijo pogosto zagotavljala ohranitev teh programov v naši bolnišnici. Ob rednem delu je Milena Kotnik veliko pozornosti ves čas posvečala izobraževalnemu delu, kjer je bila nadzorna in neposredna mentorica zdravnikom sekundarijem in specializantom anesteziologije In pri tem ne smemo izpustiti niti njene vloge pri edukaciji mladih zdravnic in zdravnikov, ki so za potrebe različnih specializacij opravljali programe kroženja na anesteziološkem oddelku. Njeno delo je bilo prepoznano tudi s strani kolegic in kolegov ter leta 2017 nagrajeno s plaketo za življenjsko delo Slovenskega združenja za anestezijo in intenzivno medicino, ki deluje v okviru Slovenskega zdravniškega društva. Zaradi pomembnega prispevka pri vzpostavitvi in razvoju transplantacijske dejavnosti oz. donorskega programa v naši bolnišnici, njenega izobraževalnega dela ter večanja ugleda in prepoznavnosti bolnišnice v državi, Splošna bolnišnica Celje Mileni Kotnik podeljuje priznanje za posebne dosežke.
Mag. Hilda Maze je vso svojo profesionalno pot prehodila v Splošni bolnišnici Celje. Leta 2005 je prevzela mesto glavne medicinske sestre bolnišnice in zdravstveno nego vodila polnih 15 let. Njen razvoj je gradila na strokovnem znanju, aktualnih strokovnih smernicah in vzpostavljanju sistema kakovosti ter na to področje uvajala načela sodobnega vodenja in organizacije dela. Z zavedanjem o pomenu izobraževanja novih rodov medicinskih sester je gradila dobro sodelovanje s Srednjo zdravstveno in kozmetično šolo Celje, aktivno sodelovala pri ustanovitvi Visoke zdravstvene šole v Celju in pomembno prispevala k njenemu razvoju ter preoblikovanju v Fakulteto za zdravstvene vede v Celju. V duhu Splošne bolnišnice Celje kot učne bolnišnice je vzpostavila tvorno sodelovanje s fakulteto pri izvajanju kliničnega usposabljanja študentov. Je tudi višja predavateljica za predmetno področje Zdravstvena nega.
Njeno delo je prepoznano tudi v slovenskem prostoru, saj je sodelovala pri oblikovanju pomembnih strateških dokumentov za področje zdravstvene nege. Aktivno je sodelovala v izvršnem odboru Sekcije medicinskih sester v managementu, ki deluje v okviru Zbornice-zveze, dobro sodelovanje pa je gojila tudi s celjskim Društvom medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic. Hilda Maze je bila aktivna tudi na raziskovalnem in publicističnem področju. Svoje znanje in izkušnje je delila kot predavateljica na številnih kongresih s področja zdravstvene nege in managementa v zdravstvu ter skozi več kot 100 bibliografskih enot – člankov, znanstvenih in strokovnih prispevkov, predavanj, učnega gradiva, sekundarnega avtorstva in recenzij.
Zaradi pomembnega prispevka pri razvoju stroke zdravstvene nege in zdravstvenega managementa v Splošni bolnišnici Celje, njenega izobraževalnega dela ter večanja ugleda in prepoznavnosti bolnišnice v lokalnem in slovenskem prostoru, Splošna bolnišnica Celje mag. Hildi Maze podeljuje priznanje za dolgoletno delo.
Prim. Rafael Skale se je interni medicini zavezal, ko se je leta 1983 kot specializant zaposlil na Oddelku za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje. Strokovnih izzivov na oddelku, ki je v tem obdobju začel razvijati sodobno intenzivno interno medicino, ni manjkalo in prim. Rafael Skale je k temu razvoju pomembno prispeval. Motnje srčnega ritma predstavljajo pomemben izziv sodobne kardiologije in velik epidemiološki problem sodobnega sveta. Program za srčne spodbujevalnike, v katerem sta leta 2010 strokovne moči povezala Oddelek za intenzivno interno medicino in Kardiološki oddelek, je bil pomembna pridobitev za bolnike in bolnišnico. A uresničil se je tudi zaradi vztrajnosti in potrpežljivosti prim. Skaleta, ki se je skupaj s kolegi, ki jih je vodil v tem projektu, skoraj poldrugo desetletje trudil za njegovo priznanje in uveljavitev v naši bolnišnici. Nova dejavnost je pomenila pomembno nadgradnjo invazivne srčne diagnostike in interventnega intenzivnega zdravljenja, z njo pa se je bolnišnica na tem področju začela postavljati ob bok obema kliničnima centroma.
Prim. Rafael Skale je pomembno sodeloval tudi v nadaljnjem razvoju kardiološke skrbi za bolnike naše regije. Bil je pobudnik ustanovitve elektrofiziološkega odseka na Kardiološkem oddelku, ki je začel z uvajanjem elektrofiziološke veje kardiologije. Rezultat so elektrofiziološke preiskave in radiofrekvenčne ablacije atrijske fibrilacije, ki smo jih začeli izvajati konec lanskega leta. S posegi smo dosegli nov mejnik v strokovnem razvoju in hkrati odgovorili na zelo dolge čakalne dobe na področju invazivne obravnave motenj srčnega ritma, prebivalcem savinjske zdravstvene regije pa omogočili zdravljenje v domači bolnišnici. V okviru elektrofiziološkega odseka je prim. Skale ustanovil tudi elektrofiziološki konzilij za celotno savinjsko regijo.
Poleg kliničnega dela prim. Rafaela Skaleta odlikujeta tudi mentorstvo in uspešno vodenje specializantov interne medicine, pri katerem na eni strani z mlajšimi kolegi nesebično deli svoje strokovno znanje in izkušnje, na drugi pa jim nudi podporo tako na strokovnem kot osebnem področju.
Zaradi pomembnega prispevka pri razvoju kardiološke dejavnosti Splošne bolnišnice Celje ter večanja ugleda in prepoznavnosti bolnišnice v lokalnem in slovenskem prostoru, Splošna bolnišnica Celje prim. Rafaelu Skaletu podeljuje priznanje za dolgoletno delo.
Marko Zupan se je medicini zapisal leta 1975, ko je vpisal študij splošne medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Po obveznem enoletnem zdravniškem stažu in opravljenem strokovnem izpitu je kratek čas delal kot splošni zdravnik v žalskem zdravstvenem domu nato pa kot specializant nevrologije poklicno pot nadaljeval v Nevropsihiatrični bolnišnici Vojnik. Leta 1990 je opravil specialistični izpit in dve leti kasneje podiplomski študij iz nevrofiziologije – smer elektroencefalografija na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana. Znanje je še nadgradil s kolokvijem iz nevrofiziologije v oksfordskem Wadham kolidžu.
Leta 2001 je prevzel predstojništvo na nevrološkem oddelku celjske bolnišnice in to funkcijo opravljal do aprila 2014. Sodeloval je pri izgradnji ambulantne nevrološke dejavnosti, nevrofiziološkega laboratorija, oddelka na sedanji lokaciji in pri ustanovitvi enote za zdravljenje možganske kapi. V tem času je bil član strokovnega sveta bolnišnice in tudi razširjenega strokovnega kolegija za nevrologijo pri Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije. Postal je glavni mentor za nevrologijo pri Zdravniški zbornici Slovenije in član komisij za specialistične izpite. Več let je bil član etične komisije v matični bolnišnici, vrsto let je opravljal tudi funkcijo zapriseženega sodnega izvedenca za področje nevrologije.
Svoje znanje in izkušnje je Marko Zupan ves čas nesebično delil tudi v izobraževalne namene. Veliko je predaval, predvsem o epilepsiji in drugih nevroloških boleznih ter nastopal na lokalnih radijskih in televizijskih postajah v okviru Društva Liga proti epilepsiji Slovenije, s čimer je prispeval k destigmatizaciji te bolezni. Tej strokovno-humanitarni organizaciji, katere član je vrsto let, je pomagal organizirati skupino za samopomoč bolnikom z epilepsijo v Celju. Odmevna so bila njegova predavanja v domovih za starejše na Štajerskem, Koroškem in v Zasavju. Z društvom je tudi soorganiziral strokovni srečanji z mednarodno udeležbo: aprila 2003 v Rogaški Slatini na temo farmakoterapije epilepsije in ob 30-letnici oddelka v Zdravilišču Laško o kirurškem zdravljenju epilepsije. Maja 2016 je v Rimskih Toplicah skupaj z otorinolaringologinjo Leo Zupan vodil interaktivno učno delavnico o vrtoglavici za splošne zdravnike. Kasneje sta še dve leti zapored, 2018 in 2019, na isto temo organizirala mednarodno strokovno srečanje z vrhunskimi tujimi in domačimi strokovnjaki. Zdravniška zbornica Slovenije mu je za izjemno delo podelila Hipokratovo odličje.
Poleg poslanstva zdravnika Marka Zupana odlikuje tudi ljubezen do klasične glasbe, ki jo izkazuje tako s poustvarjanjem kot tudi skladateljstvom. S svojo držo in etičnimi vrednotami je vsem, ki z njim delajo, vzor dobrega zdravnika, ki ob vseh dosežkih ostaja skromen človek odprtega srca.
Zaradi pomembnega prispevka pri razvoju Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje ter večanja ugleda in prepoznavnosti bolnišnice v lokalnem in slovenskem prostoru, Splošna bolnišnica Celje Marku Zupanu podeljuje priznanje za dolgoletno delo.
Leta 2008 je specialist urologije Sandi Poteko kot vodja tima za področje minimalno invazivne laparoskopske urologije sprejel izziv uvajanja minimalno invazivnih operacijskih tehnik v celjsko urologijo. Še posebej ga je navdušila nova tehnologija, ki je omogočila izredno natančno izvajanje operacij z minimalnimi poškodbami tkiv. V robotsko asistirani kirurgiji je namreč prepoznal številne prednosti tako za paciente kot tudi za kirurge. Ob ideji o uvedbi robota v kirurško dvorano naše bolnišnice se je dvignila marsikatera obrv, tudi na lokalni, a predvsem na državni ravni. Za nakup robota se je namreč zanimalo več slovenskih bolnišnic, v zdravstveni politiki pa je prevladovalo mnenje, da lahko novo tehnologijo in drage tehnološke rešitve v dejavnost prva uvajata le klinična centra. Pot do nabave robotskega sistema je bila težka in negotova, saj nasprotovanja ideji o uvedbi najsodobnejše tehnologije v splošni bolnišnici ni zmanjkalo. A strokovni argumenti in vztrajnost so se izplačali, konec aprila 2010 je robotski sistem da Vinci prišel v bolnišnico, 11. maja pa je Sandi Poteko v centralnem operacijskem bloku naše bolnišnice prvi v Sloveniji opravil robotsko asistirano operacijo prostate. V naslednjih letih je bilo treba streti še marsikateri oreh, eden trših je bilo priznanje višje cene za zdravstvene storitve, opravljene z bolj dovršeno in dražjo tehnologijo.
Vse od začetka uvedbe nove tehnologije je Sandi Poteko poudarjal, da je robotska kirurgija sestavljena iz številnih podrobnosti, zato zahteva dobro izobraženo in usposobljeno ekipo, od asistentov, inštrumentark, anesteziologov do vseh ostalih podpornih dejavnosti, ki sodelujejo v procesu obravnave bolnikov. Oblikoval je ekipo, ki je v vseh naslednjih letih odlično opravljala svoje delo, o čemer pričajo parametri, ki jih ves čas na vseh svojih sistemih spremlja proizvajalec robota, ter rezultati onkološkega in funkcionalnega zdravljenja, ki jih spremljamo sami. Operativni, pooperativni, onkološki in funkcionalni rezultati tega programa nas postavljajo ob bok razvitim evropskim robotskim centrom, predstavljamo jih na številnih strokovnih srečanjih doma in v tujini.
V trinajstih letih so urologi nabor z robotsko asistirane operacije prostate razširili še na operacije na ledvicah, sečevodih, mehurju, nadledvični žlezi in opravili približno 2.900 robotsko asistiranih operativnih posegov. Z letnimi obsegi dela, ki so višji tako od evropskega kot svetovnega povprečja, se naš robot na zemljevidih proizvajalca umešča med njegove najbolj izkoriščene sisteme.
Zaradi pomembnega prispevka pri uvedbi robotsko asistirane kirurgije in s tem razvoja minimalno invazivne urološke kirurgije, ki je prinesla številne prednosti za paciente in hkrati močno prispevala k strokovni uveljavitvi Urološkega oddelka in krepitvi ugleda naše bolnišnice v Sloveniji in širše, Splošna bolnišnica Celje Sandiju Poteku podeljuje priznanje za posebne dosežke.
Ga. Stanislava Trnovšek je bila v Splošni bolnišnici Celje kot medicinska sestra zaposlena vse od leta 1981 pa do konca lanskega julija, čeprav tudi po upokojitvi priskoči na pomoč na svojem Oddelku za ortopedijo in športne poškodbe. Svojo poklicno pot je začela na Oddelku za intenzivno interno medicino, od leta 1985 dalje pa je kontinuirano delovala na Oddelku za ortopedijo in športne poškodbe ter vmes tudi na vseh covid-19 oddelkih. Njena vloga ni bila le strokovna, temveč tudi človeška. V vseh letih je postala simbol zanesljivosti, predanosti in strokovne suverenosti, ki so bolnikom zagotavljale varnost in kakovostno oskrbo, sodelavcem pa navdih in oporo. Njena delovna vnema, samoiniciativnost in človečnost so vrednote, ki so jih na oddelku občudovali vsi. A njen prispevek sega daleč onkraj dela. S svojim nasmehom, prijateljskim duhom in pripravljenostjo na sodelovanje je gradila odnose, ki so vnašali toplino in povezanost v oddelčni kolektiv. Med sodelavci bo ostala znana tudi po svoji dobrosrčnosti, neprecenljivem humorju, družabnosti in, seveda, kot sporočajo sodelavci, po najboljši kavi, ki jo je skuhala z enako mero ljubezni, kot jo je posvečala svojemu delu.
Zaradi pomembnega prispevka pri razvoju kolektiva Oddelka za ortopedijo in športne poškodbe Splošna bolnišnica Celje ge. Stanislavi Trnovšek podeljuje zahvalo ob upokojitvi.
Prim. Slavomir Milovanović, dr. med., specialist anesteziologije in reanimatologije, je končal Medicinsko fakulteto v Beogradu leta 1984.
Po končanem pripravniškem stažu in obveznem vojaškem roku se je leta 1988 zaposlil v Vojvodini v zdravstvenem domu na mestu zdravnika v terenski ambulanti. Istega leta je bil tudi sprejet na Oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo Splošne bolnišnice Celje, kjer je začel specializacijo in jo zaključil leta 1994 v Ljubljani. Kmalu se je usmeril v vprašanja reanimatologije in je bil med udeleženci prvega evropskega tečaja v Sloveniji.
Sledila je izvedba prvega tečaja oživljanja v naši bolnišnici, ki sta ga skupaj z mag. Vesno Papugo pripravila na pobudo naših medicinskih sester in tehnikov. Sledili so tečaji oživljanja za laike, za otroke in tečaji dodatnih postopkov oživljanja. Postali so stalna oblika strokovnega izpopolnjevanja v celjski bolnišnici in so bili registrirani pri Zdravniški zbornici in Zbornici zdravstvene nege. Ti tečaj so postal standard, ki so promovirali tako kulturo varnosti kot kulturo dela in medsebojnega sodelovanja različnih profilov zdravstvenih delavcev za dosego skupnega cilja.
Skupaj z inštruktorji iz celjske bolnišnice je organiziral oddelčne vaje oživljanja in oskrbe dihalne poti. Ob vsaki petletni spremembi priporočil za oživljanje so bile med letoma 2000 in 2015 na novo napisane in posodobljene brošure o oživljanju, ki so s podporo bolnišnice zaživele tudi v tiskani obliki. Skupaj s sodelavci je aktivno sodeloval na celjskih, slovenskih in regionalnih strokovnih srečanjih s temami iz anesteziologije, intenzivne terapije in reanimatologije, na evropskih kongresih reanimatologije ter na svetovnem kongresu otroške kirurgije. Organiziral je in skupaj s sodelavci izvajal pro bono tečaje za gasilce, za učence zaključnih razredov osnovne šole, za članice in člane interesnih in humanitarnih skupin. V 28 letih je bilo na 499 tečajih skupno preko 6300 tečajnikov.
Predaval je v Zdravstvenih domovih Celje in Šentjur ter imel vaje na Visoki zdravstveni šoli v Celju.
Zamislil si je in tudi sodeloval v številnih drobnih, a za bolnišnico koristnih projektih. Pripravil je skoraj 200 protokolov za pred, med in poanesteziološko oskrbo pacientov in več brošur za anesteziološko prakso od tiste o bolnikih s presajenimi organi in z vsadnimi napravami ter s srčnimi hibami do tiste o sodobnem monitoringu v anesteziji. Izvedel 10 predavanj in predstavitev primerov na skupnih kirurških sestankih ter organiziral več osvežitvenih seminarjev na anesteziološkem oddelku. Predlagal 10 pobud za spremembo organizacije vsakdanje anesteziološke prakse in izdelal številne algoritme za primere nekaterih redkih, a zelo nevarnih zapletov ali bolezenskih stanj, ki so za anesteziologe izjemno pomembni. Oblikoval obrazce nekaterih medicinskih dokumentov, ki jih redno uporabljamo, ter izpeljal pilotskega projekta anestezije srčnih bolnikov za nesrčne operacije. Sodeloval z dansko firmo Lego, na katere maketi CT aparata iz Lego kock so pripravili prikupna navodila slikovnih preiskav za otroke, ter sodeloval pri postavitvi muzejske zbirke v SB Celje, s katero se obiskovalci naše bolnišnice srečajo že ob glavnem vhodu, in še mnogo več.
Prim. Milovanović je avtor 27 strokovnih prispevkov, ki so katalogizirani v bibliografiji COBISS. Bil je neposredni in glavni mentor študentom, pripravnikom in specializantom. Bil je učitelj, ki ni govoril samo o medicini, ampak tudi o mestu zdravnika v trikotniku služba, družba in družina. Svoje znanje in veščine je nesebično ter s pravim entuziazmom rad delil z mladimi, ki so bili vsi po vrsti navdušeni nad njegovim didaktičnim pristopom. Bil je poln raznih zanimivih zgodb in poučnih anekdot, ki so dodatno popestrile učni proces. Gotovo bi lahko še mnoge generacije črpale inspiracijo in se učile od njega.
Pri svojem vsakdanjem delu na oddelku, s pacienti v operacijskih dvoranah, s sodelavci različnih strok in drugih profilov se je izkazal z izjemno profesionalnim odnosom, visokim nivojem komuniciranja, z neverjetno širino razmišljanja, dojemanja in sprejemanja drugih in tudi drugače mislečih. Krasile so ga neomajna morala, etičnost, vsestranskost in doslednost na številnih področjih. Skrb za varnost in dobrobit vsakega in vseh pacientov je bila vseskozi njegova prva in najvišja prioriteta.
Zaradi pomembnega prispevka pri razvoju pri razvoju dejavnosti Oddelka za anesteziologijo, intenzivno medicino operativnih strok in terapijo bolečin, dolgoletne edukacije ter uveljavitve dobrega imena Splošne bolnišnice Celje v svetovnem prostoru Splošna bolnišnica Celje prim. Slavomirju Milovanoviću podeljuje zahvalo ob upokojitvi.
Dr. Dušan Kragelj prejme zahvalo ob upokojitvi
Dr. Dušan Kragelj je večji del svoje kariere posvetil Splošni bolnišnici Celje. Že v devetdesetih letih je prevzel mesto pomočnika direktorja za investicije ter vzdrževanje ter oblikoval organiziranost dela po modernih smernicah za zdravstvene objekte. Na tem mestu je bil veliko let, kariero pa je zaključil kot svetovalec. Med delom se je vseskozi izobraževal, najprej v smeri magistra znanosti na področju ekonomskih znanosti, v zadnjih letih pa v smeri doktorja znanosti na področju logistike, podrobneje na problematiki naraščanje potreb po energiji, povečevanju emisij toplogrednih plinov, zmanjševanju porabe fosilnih goriv, alternativni proizvodnji energije ter obnovljivih virih energije.
Svoje pridobljeno znanje je sproti s pridom uporabljal pri svojem delu. Tako je z uvajanjem novih in sodobnih energetskih rešitev bistveno pripomogel pri posodobitvi tehničnih rešitev v bolnišnici z uvedbo kogeneracije, hladilnega absorberja, prenovo kotlovnice ter ostale energetike. Tako je bolnišnica na tem področju pridobila kar dve priznanji, in sicer za Energetsko učinkovit projekt 2015 po izboru bralcev Časnika Finance in za Energetsko učinkovito podjetje ali ustanovo 2018 istega časnika.
Tudi na investicijskem področju je imel pomemben prispevek. Najprej pri dokončanju finalizacije centralnega bolnišničnega objekta iz osemdesetih let, nato pa pri snovanju bolnišničnega največjega projekta Nadomestne novogradnje. Leta 2008 je bil imenovan za vodjo projekta, ko je s projektnim timom zasnoval osnovne cilje projekta: celovita prostorska ureditev bolnišnice, tlorisne zasnove, terminski plan in začetna investicijska dokumentacija.
Pri svojem delu je vseskozi vzpostavljal vse pogoje za razvoj svojih sodelavcev, ki nadaljujejo njegovo delo, prav tako pa je njegov prispevek prepoznan tudi širše v slovenskem prostoru, saj je vsako leto zavzeto organiziral srečanja sodelavcev iz slovenskih bolnišnic s področja energetike, investicij in vzdrževanja.
Zaradi pomembnega prispevka pri razvoju na tehničnem, logističnem, kadrovskem in investicijskem področju v Splošni bolnišnici Celje ter večanja ugleda in prepoznavnosti bolnišnice v lokalnem in slovenskem prostoru Splošna bolnišnica Celje dr. Dušanu Kraglju podeljuje zahvalo ob upokojitvi.
Mag. Janja Blatnik, dr. med., specialistka infektologije in predstojnica Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja je študij medicine z diplomo zaključila 1985, leto kasneje pa se je zaposlila v Splošni bolnišnici Celje na Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja, kjer je začela specializacijo iz pediatrije. To je s specialističnim izpitom na Pediatrični kliniki v Ljubljani zaključila leta 1992.
Leta 2002 je vpisala še podiplomski študij infektologije v Zagrebu, leta 2003 pa znanstveni magisterij s področja infektologije. Magistrsko nalogo je zagovarjala leta 2005. Leta 2012 je prejela naziv specialistke infektologije.
Ko je leta 2014 prevzela predstojniško funkcijo svojega oddelka, je svojo vizijo za prihodnost oddelka napovedala z besedami: »Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja Splošne bolnišnice Celje mora še naprej ostati strokovno prepoznaven v slovenskem prostoru. Načrtujem nadaljnji strokovni razvoj oddelka in s prihodom novih specialistov širjenje subspecialističnih dejavnosti znotraj infektologije. Poleg že uveljavljenih subspecialističnih strokovnih področij obravnave bolnikov s hepatitisi, bolnikov z Lyme boreliozo, področja pediatrične infektologije, nadzora nad uporabo antibiotikov in vodenja službe bolnišnične higiene, želimo razvijati subspecialistično področje potovalne medicine, področje spolno prenosljivih bolezni in področje zdravljenja okužb imunosuprimiranih bolnikov. Glede na razvoj onkologije v naši bolnišnici je treba poglobljeno razvijati sočasno tudi zdravljenje okužb pri teh bolnikih, saj jih ravno okužbe najbolj ogrožajo. Poleg strokovnega razvoja je moj cilj, da oddelek ostane prijazen bolnikom, in da se zaposleni pri delu dobro počutijo.«
Več kot 10 let kasneje mag. Blatnik s svojim vodstvom in predanostjo na oddelku ustvarja pozitivno organizacijsko kulturo, ki spodbuja sodelovanje, profesionalizem in odličnost. Njeni sodelavci na oddelku med njene najpomembnejše dosežke štejejo reševanje konfliktov, saj je sposobnost mag. Blatnik, da učinkovito in mirno rešuje konflikte, bistveno prispevala k harmoničnim odnosom med zaposlenimi, saj je njena mediacija vedno temeljila na pravičnost in iskanju najboljših rešitev za vse vpletene. Mag. Blatnik upošteva želje zaposlenih, v kolikor je to le mogoče, tudi pri organizaciji dela, kar pripomore k večjemu zadovoljstvu in motivaciji zaposlenih, skrbi za kadrovski razvoj, predvsem z zaposlitvijo mladih zdravnikov na oddelku ter skrbi za dobro vzdušje, predvsem z njeno odprtostjo in dostopnostjo, ki omogočata odprto komunikacijo in sodelovanje. Izpostavljajo tudi strokovni razvoj, npr. z omogočanjem izobraževanj in strokovnih srečanj, s čimer je zagotavljala, da so zaposleni vedno na tekočem z najnovejšimi medicinskimi dognanji in praksami. Kot ji sporočajo sodelavci z oddelka, je mag. Blatnik izjemna vodja, ki je s svojim zgledom, znanjem in predanostjo bistveno prispevala k uspehu oddelka.
Zaradi pomembnega prispevka pri razvoju Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Splošni bolnišnici Celje ter večanja ugleda in prepoznavnosti bolnišnice v lokalnem in slovenskem prostoru Splošna bolnišnica Celje mag. Janji Blatnik podeljuje priznanje za dolgoletno delo.
Mag. Vesna Papuga, dr. med., specialistka anesteziologije in reanimatologije in specialistka intenzivne medicine, je v letih svojega delovanja pustila izjemen pečat pri razvoju oddelka in v širšem strokovnem okolju. S svojo strokovnostjo, predanostjo ter občutkom za sodelavce in bolnike je pomembno prispevala k dvigu kakovosti in varnosti anesteziološke in perioperativne oskrbe ter protibolečinske terapije.
Med njenimi nedavnimi dosežki velja izpostaviti ustanovitev mobilnega paliativnega tima. Ta deluje v okviru ambulantne dejavnosti in predstavlja specializirano enoto za zagotavljanje celovite paliativne oskrbe bolnikov in njihovih svojcev. Obravnavo izvajajo izven bolnišnice, kadar pride do nepričakovanega poslabšanja bolezni ali kadar je potrebno obravnavanje kompleksnih simptomov. Namenjen je tudi posvetovanju svojcem po telefonu. Ima pomembno vlogo pri usmerjanju obravnave bolnišničnih pacientov, pri katerih je specifično zdravljenje že izčrpano. Omogoča interdisciplinarno obravnavo pacientov v okviru bolnišnice in spodbuja dvig strokovnega nivoja osebja. Tim deluje vsak dan in pokriva širšo regijo, kar povečuje strokovni ugled Splošne bolnišnice Celje.
V času njenega vodenja odseka intenzivne terapije operativnih strok si je prizadevala za sodobnejše in učinkovitejše delo z najzahtevnejšimi bolniki. Rutinsko je uporabljala invazivni hemodinamski monitoring, ki je v takratnem času pomenil pomemben korak naprej v medicini, podprti z dokazi, in obravnavi kritično bolnih. S tem je omogočila natančnejše spremljanje bolnikovega stanja, individualizacijo terapije, ustreznejše terapevtske odločitve, zgodnejše prepoznavanje in preprečevanje zapletov, kar se je neposredno odražalo v boljših izidih zdravljenja. Z veliko mero strokovnosti in organizacijskih sposobnosti je prispevala k standardizaciji temperaturnih listov, ki se uporabljajo še danes. Ti so izboljšali preglednost, sistematičnost in sledljivost dela na oddelku. Aktivno je spodbujala diplomirane medicinske sestre k dodatnemu strokovnemu izobraževanju, kar je vodilo k oblikovanju visoko usposobljenega in samostojnega negovalnega tima. S skupnimi prizadevanji je vpeljala standard nege pri prevezovanju centralnih venskih katetrov, kar je dokazano zmanjšalo incidenco katetrskih seps in izboljšalo kakovost in varnost obravnave bolnikov.
Vodila je oddelčna izobraževanja o nadaljnjih postopkih oživljanja, ki so potekala v obliki predavanj, delavnic in simulacij. S tem je bistveno prispevala k dvigu strokovne usposobljenosti osebja. Njena prizadevanja so prav tako izboljšala odzivnost ekipe v nujnih primerih. Bolnišnica je postala še bolj varna za paciente v kritičnih trenutkih.
Je avtorica številnih anestezijskih protokolov in kliničnih poti odločanja, ki so postali temelj standardizirane in varne prakse na našem oddelku. Njeni protokoli omogočajo enotno, sistematično in strokovno utemeljeno obravnavo bolnikov, hkrati pa olajšujejo delo celotnega tima in prispevajo k večji predvidljivosti ter varnosti perioperativne oskrbe. Prispevek je ključen za izboljšanje kakovosti dela, zmanjšanje napak in optimizacijo terapevtskih odločitev.
Obudila je delovanje protibolečinske ambulante, s čimer je ponovno vzpostavila dostopno in strokovno podporo bolnikom z bolečino iz širše regije. V okviru ambulante je uvedla nove tehnike lajšanja bolečine, med njimi tudi akupunkturo, ki dopolnjuje obstoječe metode. Ambulanta omogoča lajšanje kronične, nevropatske in maligne bolečine. Nudi posvete protibolečinske terapije bolnišničnih pacientov, kar pomembno izboljšuje kakovost življenja bolnikov in podpira interdisciplinarno sodelovanje. Zagotavlja širši nabor možnosti za individualizirano obravnavo in prispeva k celostnem pristopu k obvladovanju bolečine. Njena prizadevanja so povečala dostopnost sodobnih metod za vse bolnike. Okrepila je strokovni ugled naše ustanove na področju obvladovanja bolečine.
Skozi leta je mentorirala številne zdajšnje specialiste anesteziologije, ob tem pa je vedno nesebično nudila strokovno pomoč sodelavcem vseh strok. Njena dostopnost, pripravljenost pomagati in miren, preudaren pristop so lastnosti, ki so pustile globok pečat v kolektivu in pomembno prispevale k oblikovanju zaupanja ter medsebojnega spoštovanja.
Mag. Vesna Papuga s svojim zgledom, strokovno odličnostjo in iskreno predanostjo poklicu pomembno vpliva na razvoj in ugled Oddelka za anesteziologijo, intenzivno medicino operativnih strok in terapijo bolečin ter bolnišnice kot celote.
Zaradi dela, odnosa do bolnikov in sodelavcev ter številnih dosežkov, ki so vredni najvišjega strokovnega priznanja, Splošna bolnišnica Celje mag. Vesni Papuga podeljuje plaketo.
Sandi Poteko, dr. med., specialist urologije, se je v Splošni bolnišnici Celje zaposlil leta 1987. Že leta 1993 je postal vodja urološkega laboratorija, od leta 2006 pa deluje kot vodja tima za področje minimalno invazivne laparoskopske urologije. Navdušenje nad novo tehnologijo, ki omogoča izjemno natančne posege ob minimalni obremenitvi tkiv, ga je vodilo k jasni viziji: vpeljati robotsko asistirano kirurgijo tudi v splošno bolnišnico in s tem bolnikom omogočiti dostop do najnaprednejšega zdravljenja.
V zgodovino slovenske medicine se je tako štiri leta kasneje zapisal kot prvi kirurg, ki je z robotskim sistemom opravil robotsko asistirano operacijo prostate. Od leta 2010 se je nabor operacij razširil še na operacije na ledvicah, sečevodih, mehurju in nadledvični žlezi. Sandi Poteko je s svojim znanjem obogatil tudi druge stroke; v Splošni bolnišnici Celje od leta 2015 izvajamo robotsko asistirano kirurgijo tudi na področju abdominalne kirurgije, od leta 2024 pa tudi na področju ginekologije.
Med letoma 2013 in 2025 je opravljal funkcijo predstojnika Urološkega oddelka, pod njegovim vodstvom pa je oddelek opravil več kot 3.500 robotskih operacij. Ves čas je poudarjal, da uspešna robotsko asistirana kirurgija ni rezultat posameznika, temveč vrhunsko usposobljene, povezane in predane ekipe. Posebno pozornost je namenjal izobraževanju in usposabljanju kirurgov, inštrumentark, anesteziologov ter vseh sodelujočih podpornih služb in gradnji timskega dela, ki je temelj varne, kakovostne in učinkovite obravnave bolnikov.
Zaradi dolgoletnega uspešnega vodenja Urološkega oddelka, izjemnega prispevka k razvoju stroke ter pionirske vloge pri uvedbi robotsko asistirane kirurgije v slovenski prostor, s čimer je pacientom omogočil dostop do najsodobnejših načinov zdravljenja in pomembno prispeval k ugledu Splošne bolnišnice Celje doma in v tujini, Splošna bolnišnica Celje Sandiju Poteku podeljuje plaketo.
Mag. Štefka Krivec Krašovec, mag. farm., spec. med. biokem., je svojo poklicno pot v Splošni bolnišnici Celje začela leta 1984, trinajst let kasneje pa prevzela vodenje Oddelka za laboratorijsko medicino, ki ga je z veliko predanostjo in strokovno vizijo vodila kar 28 let. Že ob začetku njenega predstojništva je oddelek bistveno razširil dejavnosti s prevzemom laboratorijske diagnostike za bolnike s sladkorno boleznijo in vključitvijo koagulacijskega laboratorija v svojo organizacijsko strukturo.
Leta 2001 je prišlo do pomembne centralizacije laboratorijske diagnostike, ko so skupaj s strokovnim osebjem prevzeli opravljanje testov, ki so jih do tedaj opravljali v radioizotopnem laboratoriju, in s tem v celoti prešli na okolju bolj prijazno in tehnološko bolj izpopolnjeno diagnostiko. V času pospešenega razvoja analiznih metod in uvajanja novih tehnologij je posebno pozornost namenjala vzpostavitvi in nenehnemu izboljševanju sistema kakovosti, ob tem pa vedno poudarjala ključno vlogo visoko usposobljenega in odgovornega osebja, ki se zaveda, da ima vsaka obdelana epruveta neposredno povezavo s konkretnim bolnikom.
V obdobju njenega vodenja je oddelek letno izvedel več kot 3,6 milijona laboratorijskih preiskav za potrebe bolnišnice, širše celjske regije in samoplačnike. Razvila se je mreža osmih specializiranih laboratorijev, od biokemijskega in imunološkega do hematološkega, proteinskega in urgentnega, ki z uporabo sodobne opreme sledi najnovejšim strokovnim smernicam in tehnološkemu razvoju laboratorijske medicine.
Ob skrbi za izjemno organizacijo dela in prvovrstne rezultate v sklopu dela v bolnišnici je mag. Štefka Krivec Krašovec tudi dolgoletna članica Slovenskega združenja za klinično kemijo in laboratorijsko medicino, kjer se tako v Celju kot v širšem slovenskem prostoru zavzema za ugled stroke, ukvarja s strokovnim in znanstveno raziskovalnim delom ter udeležuje kongresov, simpozijev, konferenc in drugih srečanj s področja laboratorijske medicine. V svoji dolgoletni karieri je bila zanesljiva opora številnim generacijam sodelavcev. Kot mentorica je spremljala specializante medicinske biokemije, študente laboratorijske biomedicine in pripravnike ter s svojo odprtostjo, strokovnostjo in človeškim pristopom pomembno prispevala k oblikovanju novih kadrov v laboratorijski medicini.
Zaradi dolgoletna uspešnega vodenja Oddelka za laboratorijsko medicino, izjemnega prispevka k razvoju in posodobitvi laboratorijske diagnostike, vzpostavljanja visokih standardov kakovosti ter predanega mentorskega in strokovnega dela, ki je zaznamovalo generacije sodelavcev, Splošna bolnišnica Celje mag. Štefki Krivec Krašovec podeljuje plaketo.
Damjana Hrastnik, dr. med., specialistka nuklearne medicine, je bila zaposlena v Splošni bolnišnici Celje od leta 1994 do upokojitve leta 2024. Leta 2001 je prevzela vodenje Oddelka za nuklearno medicino, takrat pravkar osamosvojenega od skupine internističnih oddelkov, in ga nato več kot dve desetletji uspešno vodila skozi obdobje strokovnega razvoja, organizacijskih sprememb in kadrovskih izzivov.
V vseh tridesetih letih svojega dela je bila izjemno predana razvoju oddelka, napredku stroke ter vzgoji in izobraževanju mlajših kolegov. Posebej zahtevno obdobje je predstavljalo leto 2006, ko je na oddelku ostala le ena specialistka, vendar je s svojo vztrajnostjo in predanostjo postopoma uspela okrepiti strokovno ekipo, kar je omogočilo stabilno in kakovostno izvajanje dejavnosti. Specialistke nuklearne medicine so uvedle poenoten način obravnave tiroloških bolnikov, kar je pripomoglo k večji učinkovitosti, manj kontrolnim pregledom in krajšim čakalnim dobam, kot predstojnica pa je nastavila tudi temelje za tesno sodelovanje z Oddelkom za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo pri izvajanju tiroidektomij.
Damjana Hrastnik se je vrsto let aktivno zavzemala za posodobitev diagnostične opreme, predvsem v pridobitev večnamenske SPECT/CT gama kamere, s čimer je pomembno prispevala k uvajanju sodobnih diagnostičnih metod. Četudi je bolnišnične prostore zapustila zdaj že pred enim letom, jo bo gotovo razveselila informacija, da je bolnišnica v zaključnih korakih pridobivanja nove SPECT/CT gama kamere. Ob njeni upokojitvi so tudi sodelavci poudarili, da je kot dolgoletna predstojnica neutrudno skrbela za razvoj nuklearne medicine v bolnišnici in tudi v času številnih ovir, s katerimi se področje sooča, nikoli ni izgubila zagona in optimizma. Pacient je bil zanjo vedno na prvem mestu. Njena strokovnost, odgovornost, delavnost in izrazita skrb za druge so zaznamovali ne le njen poklicni, temveč tudi človeški pečat, ki ga je pustila v naši ustanovi. Kot mentorica in učiteljica je pomembno vplivala na oblikovanje mlajših generacij zdravnikov in sodelavcev, ki so v njej prepoznavali strokovni zgled in navdih.
Zaradi treh desetletij neomajne predanosti, strokovne odličnosti in človeške topline, vztrajnega razvoja Oddelka za nuklearno medicino ter neizbrisanega pečata, ki ga je pustila v življenjih bolnikov, sodelavcev in v prostoru slovenske medicine, Splošna bolnišnica Celje Damjani Hrastnik podeljuje plaketo.
Anita Dobrovolec, dr. med., specialistka radiologije, je v zadnjih letih, ko Radiološki oddelek pestijo hude organizacijske težave, z 1 redno zaposlenim radiologom z izredno predanostjo, odgovornostjo in izjemnim trudom uspela ohraniti delovanje Radiološkega oddelka vključno z neprekinjenim zdravstvenim varstvom.
S komunikacijskimi sposobnostmi, organizacijskim talentom in osebno požrtvovalnostjo ji je uspelo izven okvirjev rednih delovnih obveznosti in uradnega delovnega časa vzpostaviti široko mrežo stikov s kolegi radiologi iz vseh bolnišnic po državi ter jih pritegniti k sodelovanju. Na ta način je zagotovila stalno prisotnost radiologa v ustanovi 24 ur na dan, vse dni v tednu, kar je bilo ključno za varno in kakovostno obravnavo bolnikov. Kljub pogostim in nenadnim kadrovskim izpadom je dr. Dobrovolec vedno znova našla rešitve za nemoteno delovanje službe, pri čemer je velikokrat tudi sama nenačrtovano prevzela dežurstva in dodatne obremenitve.
Njeno delo odlikujeta visoka stopnja profesionalnosti in izjemna empatija v odnosu do sodelavcev, pacientov in drugih zdravstvenih delavcev. S svojim zgledom je ustvarila spodbudno delovno okolje, ki mlade kolege motivira za specializacijo iz radiologije v naši bolnišnici, s čimer pomembno prispeva k dolgoročnemu razvoju oddelka. Njena predanost delu in pripadnost ustanovi se pogosto raztezata tudi izven formalno določenih obveznosti.
Zaradi svoje strokovnosti, človečnosti in izredne zavzetosti, ki predstavljajo nepogrešljiv steber Radiološkega oddelka in same bolnišnice, Splošna bolnišnica Celje Aniti Dobrovolec podeljuje priznanje za posebne dosežke.
Tatjana Dvoršak, mag. zdr. in soc. ved, je medicinska sestra, ki se že vrsto let s svojo visoko strokovnostjo, predanostjo in izrazito človeško toplino pomembno sooblikuje razvoj zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Celje. Njena poklicna pot je bogata in raznolika, saj je delovala na številnih strokovnih področjih in deloviščih, kar ji je omogočilo celovit vpogled v delovanje bolnišnice ter globoko razumevanje zdravstvene stroke kot celote.
Svojo pot je začela z najmlajšimi bolniki na Otroškem oddelku kirurških strok, nato je prevzela vodenje Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja kot glavna medicinska sestra. Kasneje je svoje znanje in izkušnje nadgradila z delom na Oddelku za hematologijo in onkologijo, kjer je kot diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji skrbela za bolnike, ki so prejemali citostatsko terapijo. V zadnjih letih pa svojo strokovnost uspešno uresničuje kot koordinatorka neoperativnega področja, kjer pomembno prispeva k organizacijski stabilnosti in kakovosti dela.
Njeno delo odlikujejo izjemna strokovna širina, sistematičnost ter nesebično prenašanje znanja na sodelavce. Posebno pozornost namenja delu z mladimi sodelavci, pripravniki in novozaposlenimi, ki v njej prepoznavajo zanesljivo mentorico, strokovni zgled in pomembno oporo na začetku svoje poklicne poti.
V času epidemije covida-19 je bila Tatjana Dvoršak nepogrešljiv člen pri organizaciji in koordinaciji dela, pri vzpostavljanju novih oddelkov ter tudi pri njihovem postopnem zapiranju. Odigrala je ključno vlogo pri ustanovitvi novega Oddelka za pulmologijo, kjer ni opravljala le organizacijskih nalog, temveč je tudi aktivno sodelovala v neposredni zdravstveni negi bolnikov. Svoje bogate izkušnje je pozneje uspešno uporabila še pri vzpostavljanju in odprtju Oddelka za kardiokirurgijo.
Pomemben pečat pušča tudi na strokovnem razvoju zdravstvene nege v bolnišnici kot vodja Skupine za rane, kjer skrbi za celostno in sodobno obravnavo bolnikov z ranami ter uvajanje novih materialov in pristopov za celjenje. Izvedla je raziskavo o učinkovitosti standardnih ukrepov za preprečevanje poškodb zaradi pritiska in njene ugotovitve prenesla v klinično prakso z oblikovanjem negovalnih standardov ter izvedbo izobraževanj za zaposlene. Je avtorica številnih dokumentov kakovosti, strokovnih priporočil in negovalnih standardov ter izvajalka in soizvajalka mnogih strokovnih izobraževanj tako znotraj kot izven bolnišnice. Pomembno vlogo ima tudi kot zunanja sodelavka Fakultete za zdravstvene vede v Celju, kjer svoje znanje predaja študentom zdravstvene nege pri izvedbi laboratorijskih vaj. Njeno delovanje pomembno prispeva tudi k racionalni in enotni porabi materialov, kar se kaže v večji stroškovni učinkovitosti bolnišnice, ob tem pa ne zmanjšuje kakovosti oskrbe bolnikov.
Poleg vseh strokovnih dosežkov Tatjano Dvoršak najbolj zaznamuje njen odnos do ljudi. Sodelavci jo cenijo zaradi njene odločnosti pri zagovarjanju strokovnih stališč, ki jih vedno izraža spoštljivo in empatično. Kljub številnim obveznostim si zna vzeti čas za pogovor, podporo in razumevanje, kar jo dela še posebej dragoceno sodelavko in vodjo.
Tatjana Dvoršak je izjemna osebnost – strokovna, predana, topla, srčna in vselej pripravljena pomagati. S svojim znanjem, humorjem in človečnostjo predstavlja neprecenljiv člen zdravstvene nege ter širše ekipe Splošne bolnišnice Celje.
Zaradi izjemne strokovnosti, dolgoletne predanosti zdravstveni negi in pomemben prispevku k razvoju stroku Splošna bolnišnica Celje Tatjani Dvoršak podeljuje priznanje za posebne dosežke.
Prim. prof. dr. Gorazd Voga, dr. med., specialist interne in intenzivne medicine, je svojo poklicno pot v Splošni bolnišnici Celje začel pred več kot štirimi desetletji, od tega je skoraj 37 let uspešno vodil Oddelek za intenzivno interno medicino kot njegov predstojnik. Pod njegovim vodstvom je oddelek leta 1997 z selitvijo v nove prostore doživel pomembno prelomnico in se s premišljenim razvojem organizacije dela ter zagotavljanjem ustreznih kadrovskih in materialnih pogojev uvrstil med vodilne oddelke intenzivne medicine v državi.
Ves čas svoje kariere je bil izjemen mentor in učitelj, tudi kot dolgoletni dekan Fakultete za zdravstvene vede v Celju. Njegovo bogato raziskovalno delo se odraža v obsežnem številu objavljenih strokovnih in znanstvenih prispevkov. Zaradi izjemnih dosežkov je bil leta 2000 imenovan za docenta na Medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 2012 pa za izrednega profesorja interne medicine na Medicinski fakulteti v Mariboru. Ob sebi je vzgajal številne generacije mladih zdravnic in zdravnikov, jih strokovno usmerjal ter jim z osebnim zgledom privzgojil visoke standarde strokovnosti in odgovornosti. Z odprtim in vizionarskim pogledom je na oddelek vnašal nove metode zdravljenja ter spodbujal razvoj in uvajanje sodobnih pristopov. Med njegovimi pomembnejšimi novejšimi projekti je uvedba informatiziranega vodenja dokumentacije, ki omogoča brezpapirno poslovanje in predstavlja pionirski korak na področju intenzivne medicine v Sloveniji. Za njegove izjemne delovne uspehe na strokovnem in izobraževalnem področju je prim. prof. dr. Gorazd Voga že leta 2018 prejel najvišje priznanje – plaketo Splošne bolnišnice Celje. Njegov doprinos k slovenski medicinski stroki je v letu 2025 prepoznala tudi Zdravniška zbornica Slovenije, ki je prim. prof. dr. Gorazdu Vogi podelila najvišje odličje Zdravniške zbornice Slovenije, tj. Hipokratovo priznanje.
Prim. prof. dr. Gorazd Voga je reden vabljen predavatelj na strokovnih srečanjih doma in v tujini ter prepoznaven sogovornik v strokovni javnosti. Pomemben pečat je pustil tudi pri razvoju Splošne bolnišnice Celje kot celote, saj je vrsto let opravljal funkcijo koordinatorja internističnih strok ter odločilno prispeval k uvajanju subspecializacij v bolnišnici. Od leta 1989 je neprekinjeno član Strokovnega sveta, kjer s svojo vizijo in izkušnjami soustvarja ključne strokovne usmeritve ustanove.
Zaradi izjemnih dosežkov in dolgoletnega dela na strokovnem, pedagoškem in organizacijskem področju Splošna bolnišnica Celje prim. prof. dr. Gorazdu Vogi podeljuje priznanje za dolgoletno delo.
Janja Korošec, prof. je s svojim dolgoletnim strokovnim delom neizbrisno zaznamovala razvoj Medicinske knjižnice in raziskovalne dejavnosti v Splošni bolnišnici Celje. Razvoj obeh je bil ves čas neločljivo povezan, saj je vzpostavitev registrirane znanstveno-raziskovalne enote zahtevala tudi ustrezno organiziran informacijski center oziroma knjižnico, ki bi omogočala urejeno vodenje dokumentacije o raziskovalnem delu. To je narekovalo zaposlitev strokovno usposobljene osebe, in tako je leta 1990 kot vodja Medicinske knjižnice nastopila delo bibliotekarka Janja Korošec.
Njena prva naloga je bila zahtevna: urediti knjižnično gradivo skladno z merili Ministrstva za znanost in postaviti sistem, ki bo kos rastočim potrebam raziskovalcev. V obdobju, ko so se začeli uveljavljati osebni računalniki, je prepoznala nujnost posodobitve ter knjižnico usmerila v računalniško obdelavo gradiva in vodenje bibliografij raziskovalcev. Leto 1999 je pomenilo pomemben mejnik – vključitev knjižnice v sistem vzajemne katalogizacije COBISS. Leta 2005 je pod njenim vodstvom knjižnica dobila nove, večje prostore na podstrešju nad Otroškim oddelkom, kjer so uporabniki pridobili sodobno čitalnico ter dostop do interneta in računalniške opreme.
Danes Medicinska knjižnica Splošne bolnišnice Celje ponuja širok nabor strokovne literature: več kot 6.000 naslovov strokovnih revij s polnimi besedili, več kot 30.000 naslovov monografij in bogato multimedijsko gradivo. Uporabnikom so na voljo prijetni prostori za študij, kakovostne informacijske storitve in strokovna podpora pri raziskovalnem delu, od lanskega leta pa obstoji tudi kot prostor za študente Kampusa Celje.
Zaradi vzpostavljanja temeljev in nadgrajevanja Medicinske knjižnice skozi celotno kariero ter nenehne podpore Oddelku za znanstveno raziskovalno delo ter Splošna bolnišnica Celje Janji Korošec, prof. podeljuje priznanje za dolgoletno delo.