16. marec 2018 - Dan žil - PERIFERNA ARTERIJSKA BOLEZEN NOG IN KAJENJE. NIČ VEČ ŽILNIH AMPUTACIJ! KADILCI PREGLEJTE SVOJE NOGE!

Ateroskleroza ali poapnenje žil prizadene arterije v telesu in lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot so možganska in srčna kap. Kadar so prizadete tudi arterije zgornjih in spodnjih okončin, pa govorimo o periferni arterijski bolezni (PAB). Ta se vrsto let razvija počasi in bolniku ne povzroča nobenih težav. Šele v napredovalem obdobju bolezni arterij spodnjih okončin se pojavi občasno šepanje (intermitentna klavdikacija). Zanjo je značilna stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. V tem stadiju bolezni so slabo ali že ne tipljivi pulzi na nogah. Nadaljnje napredovanje ateroskleroze lahko kritično zmanjša pretok v arterijah (govorimo o kritični ishemiji uda), tako da se bolečina v nogi pojavlja že med mirovanjem. Če tako stanje traja dlje, lahko pride na udu do propada in odmrtja tkiva (nastanek razjede ali gangrene).

Vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen, ki pa mu ne povzroča težav. Takih, ki imajo intermitentno klavdikacijo (občasno šepanje), je približno 5 odstotkov, njihovo število pa s starostjo narašča. Pri enem odstotku bolnikov, ki navajajo občasno šepanje, se vsako leto razvije kritična ishemija, ki neposredno ogroža njihov ud. Pri teh bolnikih je treba nujno vzpostaviti pretok skozi arterije nog, sicer jim grozi izguba uda (amputacija).

V Sloveniji lahko pričakujemo 1.000 do 2.000 bolnikov na leto s kritično ishemijo nog. Smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri bolnikih s PAB dva- do trikrat pogostejša. Ateroskleroza arterij spodnjih okončin je namreč tesno povezana z aterosklerotično boleznijo možganskih in srčnih žil. Eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje PAB je kajenje, ki pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda. Drugi pomembni dejavniki tveganja za razvoj PAB so še: sladkorna bolezen, napredovalo ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost, moški spol in starost.

 Prvi namen akcije je osveščanje javnosti o znakih periferne arterijske bolezni nog in kako kajenje vpliva na nastanek te bolezni. Drugi del akcije pa je namenjen učenju tipanja pulzov. Bolezen namreč, poleg simptomov,  lahko prepoznamo tudi s tipanjem pulzov, ki so pri tej bolezni slabo ali ne tipljivi.

Akcija bo potekala 16. marca 2018 v različnih krajih po celi Sloveniji.

Tudi v Splošni bolnišnici Celje bo ta dan v glavni avli bolnišnice, med 8.00 in 14.00 uro, informativna točka z informacijskim materialom. Zdravstveno osebje vam bodo na voljo za razna pojasnila in informacije o bolezni arterij nog, o njihovem odkrivanju, zdravljenju in tudi o tem, kaj lahko vsak posameznik sam naredi za svoje žile. Vsak obiskovalec bo lahko okvirno preveril stanje svojega srčno žilnega sistema z različnimi meritvami. Naučili vas bomo zatipati pulze. Vse vaše podatke bo analiziral tudi zdravnik, ki vam bo glede na izvide ocenil vašo ogroženost in vam svetoval ukrepe, če bodo potrebni .

Istega dne bodo razstavljeni informativni plakati z besedo BOM, s katero vas želimo opozoriti na to bolezen. Črke v besedi BOM povedo naslednje: bolečine v nogah, odsotnost pulzov in mrzle noge. Opisani pa so tudi nasveti, kako si pomagati ob tej bolezni. Če bo kdo prepoznal znake in simptome te bolezni pri sebi, se lahko nadalje obrne na osebnega zdravnika.

Naša želja je, da bolezen odkrijemo čim prej, da upočasnimo potek bolezni, da izboljšamo kakovost življenja in preprečimo število žilnih amputacij, zato vas vabimo, da s svojo udeležbo akcijo tudi aktivno podprete.

 Vašega obiska bomo iskreno veseli!

Domen Slapnik, dr. med.

Oddelek za žilno kirurgijo