40 let Oddelka za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so celjski internisti spoznali, da bolniki potrebujejo intenzivni oddelek in tako so 1967 ustanovili enoto intenzivne terapije pri splošnem internem oddelku. Oddelek je zasedal prostore sedanjega Oddelka za hematologijo in onkologijo in je imel 4 postelje za koronarne bolnike, ki so jih elektrokardiografsko nadzirali in 20 postelj za najtežje bolne z vseh ostalih internih oddelkov. Zasnovan je bil kot »odprti« oddelek, ki je sicer imel svojo negovalno ekipo, bolnike z različnih internih oddelkov pa so zdravili internisti teh oddelkov. Kljub temu so na novoustanovljenem oddelku največ delali zdravniki prim. Alojz Rojnik, Petar Pejčič in prim. Franc Fazarinc.

Že po dobrih desetih letih je bil leta 1978, na pobudo zdravnikov prim. Franca Fazarinca in Janeza Tasiča, po preureditvi ambulantnega trakta, ustanovljen samostojni oddelek za intenzivno interno medicino, na katerem sta delo poleg Janeza Tasiča, ki je bil tudi prvi predstojnik oddelka, opravljala še zdravnika Elimir Bohar in Antun Škoflić. Oddelek je imel le 4 postelje intenzivne terapije z možnostmi monitoringa in 12 postelj intenzivne nege. Po odhodu Janeza Tasiča se je oddelek v naslednjih letih kadrovsko okrepil z zaposlitvami novih zdravnikov specializantov Gorazda Voge, Nanike Škrabl-Močnik, Ivana Žurana, Bojana Krivca in Rafaela Skaleta. Vsi smo se izobraževali v Centru za intenzivno medicino v Ljubljani, ki je oddelku tudi sicer nudil nepretrgano in neprecenljivo strokovno organizacijsko pomoč. Kot vodje oddelka so se do leta 1983 izmenjevali zdravniki prim. Franc Fazarinc, Franci Gril, Rudi Požun in Sonja Dobnik Šifer.

Temeljna opravila na tedanjem oddelku so bila zdravljenje vseh prizadetih internističnih bolnikov, intubacija, oživljanje, vstavljanje centralnih venskih katetrov, elektrokonverzije in začasna elektrostimulacija. Uspeli smo pridobiti tudi svoje lastno dežurno mesto in s tem izpolnili enega od pomembnih pogojev intenzivne medicine – nepretrgano zdravniško službo. Potrebe pacientov so narekovale več postelj intenzivne terapije. Po preureditvah oddelka v letu 1984 in nato še leta 1990 je imel oddelek skupno le še 12 postelj od tega 4 postelje za koronarne bolnike, 8 postelj za splošne internistične bolnike in 2 postelji intenzivne nege. Z novo opremo in s pridobljenimi dodatnimi znanji smo uvedli umetno predihavanje, hemodinamski nadzor z invazivnim merjenjem arterijskega tlaka in desnostransko srčno katetrizacijo, hemodializo in hemofiltracijo na oddelku, RTG slikanje na oddelku,  zelo zgodaj pa smo spoznali pomen ehokardiografije in jo uvedli kot rutinsko oddelčno opravilo.

Leta 1988 smo deseto obletnico obeležili z odmevnim mednarodnim sestankom tedanje Sekcije za intenzivno medicino v Dobrni.  

V letih 1990-1995 smo pričeli z bronhoskopijo, izboljšali zdravljenje z infuzijskimi črpalkami in perfuzorji, posodobili hemodinamični nadzor, začeli z uvedbo točkovnih sistemov in v okviru modernizacije bolnišnice pričeli snovati nov intenzivni oddelek, v katerega smo se preselili 1997. Oddelek je bil sodobno zasnovan z 11 posteljami v 6 prostorih, kar še zdaj omogoča ločevanje in osamitev bolnikov. Ima dovolj funkcionalnih prostorov in je umeščen v srce bolnišnice. Skupaj z novo, moderno in izpopolnjeno  opremo je omogočal in še omogoča nadgradnjo dotedanjega strokovnega dela. Strokovno delo je napredovalo – v tem obdobju smo uvedli mehanično cirkulacijsko podporo z aortno črpalko. Po podatkih IVZ je bila povprečna umrljivost bolnikov  z AMI v letih 1988 do 1995 med najnižjimi v Sloveniji.

Sodobno in zanimivo delo je pritegnilo tudi odlične mlade zdravnike, Romana Parežnika, Mateja Podbregarja, Lučko Gabršček, Barbaro Hudournik, Miha Mežnarja, Tino Zbašnik, Janka Vlaovića in Marka Gulana. Oddelčni zdravniki smo poleg oddelčnega dela redno

sodelovali pri delu v urgentni internistični ambulanti, kardiološki in pulmološki ambulanti, funkcionalni diagnostiki in v ambulanti za srčne spodbujevalnike in si tako pridobili široko znanje in veliko izkušenj. Zato je razumljivo, da so zdravniki, ki so zapustili oddelek (Antun Škoflić, prim. Nanika Škrabl-Močnik, prim. dr. Ivan Žuran, prof. dr. Matej Podbregar, Bojan Krivec, Lucija Gabršček) postali večinoma vodstveni in vodilni kader v celjski bolnišnici, Topolšici in UKC Ljubljana.

Tako je do leta 2007 prišlo do skoraj popolne menjave generacije zdravnikov in sester. Vodenje negovalne ekipe, ki so jo od začetka vodile Anica Vošnjak, Duška Drev in Mimica Nunčič Sedmak je prevzela Darja Podsedenšek.

V zadnjem desetletju smo nadaljevali z zastavljenim delom, obnovili sistem za monitoriranje, uvedli moderne načine ventilacije in klinično informacijski računalniški sistem z elektronsko temperaturno listo ter v sodelovanju s kardiologi začeli z vstavljanjem srčnih spodbujevalnikov in defibrilatorjev.

Z zahtevnostjo obravnav in strokovno rastjo oddelka je rastla tudi izobrazbena struktura medicinskih sester. Danes je na oddelku zaposlenih 77 % diplomiranih medicinskih sester in 23 % srednjih medicinskih sester. Svoje delo opravljajo v treh izmenah, kar zagotavlja kontinuiteto dela zdravstvene nege in varnost bolnikov. Delo na intenzivnem oddelku v veliki meri temelji na delu medicinskih sester. Poleg zdravstvene nege in aplikacije terapije, morajo namreč medicinske sestre obvladati praktično vse vrste nadzora, pri čemer pa ne opazujejo in nadzorujejo le fiziološkega ampak tudi duševno stanje bolnikov.. Prav one z bolniki preživijo največ časa, zato pogosto prve in edine opazijo spremembe. Za takšno delo pa morajo imeti veliko znanja, izkušenj in sposobnost, da v danem trenutku hitro in ustrezno ukrepajo. S kakovostno zdravstveno nego so namreč sposobne večino zapletov zmanjšati ali preprečiti in s tem prispevati k uspešnemu zdravljenju bolnikov. Poleg svojega dela pa sodelujejo še pri vrsti posegov, ki jih opravljajo bolnikom z drugih oddelkov, t.j. pri vstavitvi centralnih venskih katetrov, bronhoskopijah, pleuralnih punkcijah, perikardialnih punkcijah, transezofagealnem UZ.

In tako smo dočakali 40 letnico ustanovitve oddelka ob kateri se lahko ozremo na opravljeno delo in zastavimo cilje za vnaprej.

Najpomembnejše prednosti Oddelka za intenzivno interno medicino

Imamo še vedno ustrezne delovne prostore in dobro opremo. Imamo homogeno in dobro zdravniško in negovalno ekipo, z negovanjem organizacijske kulture smo dosegli številne povezave znotraj posameznih skupin in tudi med skupinami. Ker pri zdravljenju kritično bolnih sodeluje zelo veliko različnih strokovnjakov, so potrebne številne bolnišnične in medbolnišnične povezave, ki delujejo učinkovito in bolnikom v prid. Že mnogo let trdno vemo in verjamemo, da so prav zaposleni na intenzivnem oddelku, ki delujejo kot dobro uglašen orkester, najpomembnejša vrlina.

Izmed široke palete strokovnega dela, ki obsega cel mozaik posegov in opravil, velja posebej poudariti kontinuiran razvoj neinvazivnih in invazivnih metod hemodinamičnega nadzora, ultrazvočne diagnostike, sodobnih načinov umetnega predihavanja in zunajtelesnih metod nadomeščanja ledvične funkcije ter stalno kontrolo kakovosti dela. Ves čas smo zagovarjali avtonomnost zdravnika intenzivista, zato veliko večino posegov in preiskav opravijo oddelčni zdravniki sami. Poleg obeh kliničnih centrov smo edini, kjer lahko bolnikom vstavimo tudi aortno črpalko. Čeprav ne gre za ožje področje dela samo intenzivnega oddelka, pa velja poudariti tudi pomen programa implantacije srčnih spodbujevalnikov in defibrilatorjev, ki ga uspešno vodi prim. Rafael Skale in transplantacijske donorske dejavnosti, ki jo koordinira zdravnica Barbara Hudournik.

Na oddelku ves čas poteka raziskovalno in izobraževalno delo. Skrb za nove kadre in njihov strokovni in karierni razvoj je bila vedno v ospredju. Tako je na oddelku nastalo več kot deset magistrskih nalog, napravljeni so bili štirje doktorati, šest zdravnikov je pridobilo ob osnovni specializaciji tudi naziv in licenco specialista intenzivne medicine, trije pa evropsko diplomo iz intenzivne medicine. Strokovno in raziskovalno delo so spremljale seveda tudi objave v domači in tuji medicinski literaturi. Zaposleni na intenzivnem oddelku smo zaslužni za vsaj 657 vpisov v sistem COBISS. Bili smo aktivni udeleženci na mnogih strokovnih sestankih v lokalnem in mednarodnem okolju. Smo aktivni člani Slovenskega in Evropskega združenja za intenzivno medicino. Izobražujemo študente, pripravnike, specializante in specialiste, od katerih se tudi mi dosti naučimo. Sodelujemo pri pouku obeh medicinskih fakultet, visoke zdravstvene šole, na šoli intenzivne medicine, organiziramo delavnice o hemodinamski nestabilnosti.

Na 11 bolniških posteljah oddelek letno obravnava od 400 do 450 bolnikov. Povprečna ležalna doba je zadnja leta 6,7 dni, stopnja umrljivosti pa se giblje med 20 in 24 %.

Osebje

Predstojnik oddelka:

Od leta 1983 do 30. 6. 2018 je oddelek vodil prim. prof. dr. Gorazd Voga, dr. med., 1. 7. 2018 je predstojniško mesto prevzel prof. dr. Matej Podbregar, dr. med.

Glavna medicinska sestra oddelka:

Darja Podsedenšek, mag. zdrav.-soc.manag.

Na oddelku dela 7 zdravnikov in 26 medicinski sester.