Dva meseca delovanja Urgentnega centra Celje

Eno večjih težav predstavljajo tudi napotitve v UCC s strani primarnega nivoja, saj gre pogosto za absolutno strokovno neupravičene napotitve v urgentne ambulante, namesto v redne ambulante. Vse zdravstvene domove in koncesionarje smo zato dodatno seznanili z delovanjem UCC, napotitvami in jim omogočili možnost telefonske konzultacije s posameznimi specialisti.
 
Že ob začetku delovanja Urgentnega centra Celje pa smo v Splošni bolnišnici Celje povedali tudi, da nujne medicinske pomoči v skladu z Enotno metodologijo delovanja urgentnih centrov (EMOUC), ki je bila pripravljena v okviru Ministrstva za zdravje in potrjena na Zdravstvenem svetu, ne bomo mogli izvajati z enako kadrovsko zasedbo kot prej, ko smo izvajali le internistično in kirurško nujno pomoč na sekundarni ravni. Sprejeta metodologija namreč uvaja nove vsebine, ki so glavni razlog potreb po novih kadrih.
 
Najprej je treba omeniti triažo, ki je do odprtja UCC nismo imeli. Enotna metodologija je za naš UCC predvidela 2 tima oz. 9 diplomiranih medicinskih sester. Druga vsebina je opazovalnica, kjer imamo predvidenih 17 opazovalnih postelj. Tudi za ta del je sprejet standard kadra, ker smo del kadra prerazporedili iz obstoječih ambulant, smo na tem področju predvideli zaposlitev 8 diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. V našem urgentnem centru je takoj začel delovati tudi Pediatrični urgentni center (PUC), kjer na enem mestu poteka obravnava vseh otrok, z izjemo poškodovanih. Tu smo predvideli zaposlitev dodatnih 7 diplomiranih medicinskih sester in 5 zdravstvenih tehnikov. Zaradi pričakovanega skupnega povečanja števila pacientov in predvidenih logističnih zahtev smo načrtovali še zaposlitev dodatnih 6 bolničarjev, za zagotavljanje izdaje tiskanih izvidov in tekoče obračunavanje vseh storitev pa dodatnih 9 administratork.
 
V UCC imamo tako sistemiziranih 82 delovnih mest za medicinske sestre. 48 medicinskih sester je bilo v njem zaposlenih že pred odprtjem, 2 diplomirani medicinski sestri sta bili vanj prerazporejeni iz Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja, saj je infekcijska urgenca organizacijsko prešla pod UCC, 8 diplomiranih medicinskih sester in 10 zdravstvenih tehnikov pa je bilo v UCC prerazporejenih iz drugih oddelkov. Na dan 8. 3. 2016 je tako v njem zaposlenih 77 od planiranih 82 medicinskih sester. Ker smo zaradi določil ZUJF-a lahko s postopki zaposlovanja začeli šele konec lanskega leta, vseh zaposlitev še nismo izvedli, smo pa že na novo zaposlili 17 diplomiranih medicinskih sester, 10 zdravstvenih tehnikov in 5 bolničarjev. Z izvedenimi zaposlitvami in s prerazporeditvami z ostalih bolnišničnih oddelkov smo zagotovili varno obravnavo pacientov v Urgentnem centru Celje.
 
Financiranje UCC
Aneks št. 1 k Splošnemu dogovoru 2015, ki je bil sprejet v decembru 2015,  je   uveljavil financiranje novih urgentnih centrov v Sloveniji. Iz tega naslova je SB Celje pridobila naslednje:
-       dva tima za triažo in sprejem v skupni letni vrednosti 358.366,43 €,
-       financiranje opazovalnih enot v višini 17 postelj v skupni vrednosti 1.006.499,28 €,
-       0,5 specialistično ambulantnega tima pediatrije v višini 68.371,81 € od 1.1.2016 dalje.
 
Trenutno z ZZZS podpisujemo za te programe Aneks št. 3 k Pogodbi 2015 z veljavnostjo od 1.1.2016 dalje.
 
SB Celje je že v fazi pogajanju ob sprejemanju Aneksa 1 k Dogovoru 2015 opozarjala, da  je zgoraj navedeno povečanje 0,5 tima pediatrije za pokrivanje pediatrične urgence povsem neustrezno. Vendar pa naše pripombe niso bile upoštevane. Gre namreč za to, da se za pokrivanje enega 24-urne urgentnega delovnega mesta potrebuje najmanj 5 ambulantnih timov, nam pa je bilo priznanega samo 0,5 tima. Sicer je bilo prvotno z MZ dogovorjeno, da se v financiranje PUC vključi tudi ZD Celje s svojimi finančnimi sredstvi, s čimer pa se sedaj ZD Celje ne strinja.
 
Ob vzpostavljanju financiranja novih urgentnih centrov se ugotavljajo velike razlike v financiranju urgentne dejavnosti v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. V zdravstvenih domovih je urgentna dejavnost financirana v pavšalih, kar pomeni, da se pridobi plačilo ne glede na opravljen obseg dela.
 
V bolnišnicah pa  je bila do navedenega  Aneksa št. 5 celotna urgentna dejavnost (ambulante) financirana glede na obseg dela, ki je bil tudi pogodbeno  (z ZZZS) omejen. Slednje ostaja še naprej, v pavšalu se uveljavlja samo financiranje novih enot v urgentnem centru – triaže in opazovalnice.   Zato je naš cilj, da se uveljavi tudi ustrezno financiranje v pavšalu na novi pediatrični urgenci ter na vseh drugih ambulantnih dejavnostih v novem urgentnem centru.