V začetku novembra 2018 se je zaključilo leto in pol dolgo obdobje projekta nakupa novega angiografa in adaptacije prostorov intervencijske radiologije, ki v celjski bolnišnici deluje pod okriljem Oddelka za radiologijo.
V SB Celje tako danes opravljamo minimalno invazivne posege vseh 5 dni v tednu in s tem pokrivamo potrebe bolnikov z več bolnišničnih oddelkov in tudi iz bližnjih bolnišnic. Prenova tehnologije je bila v zadnjem letu smiselno nadgrajena tudi s strokovnim razvojem intervencijske radiologije, zato je poleg povečanega obsega dela področje razširilo tudi nabor samih intervencij. V okviru znotrajžilnih posegov na perifernih arterijah smo pričeli z izvajanjem zahtevnejših posegov, npr. zdravljenjem (embolizacijami) akutnih krvavitev. Poleg žilnih pa izvajamo tudi nežilne posege na sečilih in žolčnih izvodilih.
Za nami je pestro leto. Od podpisa projekta z Ministrstvom za zdravje, ki je kupilo angiograf, oblikovanja načrtov prenove prostorov, ki jo je financirala bolnišnica sama, do izvedbe gradbenih del, šolanja kadra in končno zaključka projekta in same primopredaje. V času izvajanja del smo uspeli zagotavljati posege v okviru urgentnih stanj, za kar se zahvaljujemo kirurški ekipi in ekipi urgentnega centra, kjer so interventni radiologi začasno gostovali. Zahvala gre tudi vsem, ki so sodelovali tako pri pripravi kot pri izvedbi samega projekta.
Paradni konj prenove je diaskopski rentgenski aparat - angiograf Siemens Artis Q, ki predstavlja najnovejšo generacijo tovrstnih aparatov. V kombinaciji z lastnim prostoročnim ultrazvokom in s pestro paleto aplikacij omogoča številne tehnološko dovršene posege. Minimalno invazivni posegi temeljijo na tem, da opravimo poseg kjer koli v telesu, brez da bi bila potrebna klasična operacija. Ravno zato je slikovno-diagnostična podprtost z najnovejšimi tehnologijami tako zelo pomembna.
Glede na trenutne potrebe prevladujejo predvsem znotrajžilne intervencije, t.i. perkutana transluminalna angioplastika (PTA), kjer smo v koraku s časom z razvojem zdravstvenega materiala, inovativnih rešitev znotrajžilnega dostopa in zdravljenja periferne arterijske okluzivne bolezni. Angiograf nam omogoča varnejšo izvedbo posegov tako za bolnika kot izvajalca, s pomočjo diagnostičnih aplikacij lažje nadzorujemo obsevalno obremenitev posameznika in preko obdelave slik lahko že takoj po posegu ovrednotimo uspeh le-tega.
V primeru zdravljenja akutnih arterijskih krvavitev ali žilnih nepravilnosti, aparat zagotavlja 'navigacijo' do mesta krvavitve ali žilne nepravilnosti. Uvedba teh posegov je izrednega pomena za celjsko bolnišnico, ki sicer predstavlja glavni center za poškodbe v regiji. Tako pokrivamo praktično vse veje medicine (travmatologije) potrebne za celostno obravnavo poškodovancev.
V zadnjem letu smo uvedli tudi posamezne nežilne posege in tako podkrepili zdravljenje bolnikov več bolnišničnih oddelkov. Tudi tukaj gre za predvsem urgentne minimalno invazivne posege, kjer je potrebno razbremeniti določen organski sistem v trebuhu – s posegom vzpostavimo povezave, ki so bile prekinjene zaradi narave bolezni (vstavitev nefrostomskega katetra v ledvico, splint katetra v sečevod ali drenažnega katetra v žolčevode). S temi posegi bolnikom ohranimo funkcijo organa in jim pogosto prihranimo operativni poseg. Pri tem interventni radiologi sodelujejo z Oddelkom za žilno kirurgijo, Urološkim oddelkom, Oddelkom za bolezni ledvic in dializo, Ginekološko-porodniškim oddelkom, Oddelkom za bolezni prebavil, Oddelkom za splošno in abdominalno kirurgijo ter Oddelkom za hematologijo in onkologijo.
Na omenjenem angiografu pa lahko opravljamo tudi CT vodene punkcije, kar pomeni, da lahko dostopamo do težje dosegljivih mest v telesu (ki niso v dosegu ultrazvoka) in na tem mestu npr. odvzamemo vzorec tkiva za analizo.
»Nakup novega angiografa in prenova prostorov sta izrednega pomena za bolnike celjske bolnišnice,« poudarja Anita Dobrovolec, dr. med., specialistka radiologije, »saj nam zagotavljata pogoje za opravljanje zahtevnih minimalno invazivnih posegov, ki ne samo da ohranjajo funkcijo določenega organa, ampak pogosto rešujejo življenja in so nepogrešljiv segment zdravljenja v sodelovanju s kliničnimi oddelki.«