Poslovanje bolnišnice v letu 2013

Kljub velikim prihrankom in racionalizaciji poslovanja se je poslovno leto 2013 za Splošno bolnišnico Celje končalo z negativnim poslovnim rezultatom. Vzrokov zanj je več.

POSLOVANJE SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE V LETU 2013

Pogodbene osnove z ZZZS za leto 2013

V letu 2013 je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) uvedel veliko novosti in sprememb, ki so vplivale na sklepanje pogodb z ZZZS, na način obračunavanja storitev ZZZS, na likvidnostni položaj bolnišnice in na končni obračun storitev. Ponovno so se spremembe uvajale sredi oz. v drugi polovici poslovnega leta, pri tem pa veljale za celotno poslovno leto.

Zaradi dolgotrajnih postopkov pri dogovarjanju vsebine, prestrukturiranja programov in arbitražnih postopkov je bila pogodbe med bolnišnico in ZZZS za leto 2013 dokončno sklenjena decembra 2013. Bolnišnici je prinesla novo splošno znižanje cen zdravstvenih storitev za 3%, znižanje amortizacijskih sredstev za 20% ter znižanje administrativno tehničnega kadra. Ob nespremenjenem obsegu programov v primerjavi z letom 2012, so navedena znižanja prihodke v letu 2013 znižala za 3,3 mio Eur. V letu 2013 se je v večji meri uveljavilo tudi znižanje cen zdravstvenih storitev za 3% iz leta 2012, ki je v letu, ko je bilo sprejeto veljalo le od junija naprej. V primerjavi z letom 2012 je to v letu 2013 prineslo še približno 1 mio Eur manj prihodka.

Kmalu po sprejetju Dogovora 2013 je bil sprejet tudi Aneks 1 k Dogovoru 2013, s katerim je ZZZS uveljavil zamike pri plačilu avansom. V letu 2013 je bolnišnica tako namesto 36 dobila le 34 avansov, ZZZS pa je na ta način v leto 2014 zamaknil plačila v skupni vrednosti nekaj več kot 2,7 mio Eur.

Sredi poletja 2013 je Vlada sprejela tudi Aneks 2 k Dogovoru 2013, ki je poleg ukrepov ZUJF-a (pridobitev sredstev za pokritje regresa iz l. 2012) prinesel spremembe obračunskih meril za plačilo programa akutne obravnave, ki so še dodatno zmanjšala prihodke bolnišnice. Če bi v letu 2013 veljala enaka obračunska merila kot v letu 2012, bi morala bolnišnica dobiti dodatnega 1,3 mio Eur prihodka za izvedeni program na področju bolnišničnega zdravljenja. Tako pa nam ZZZS izvedenih storitev v tej višini ni priznal in plačal. Za razliko do ZZZS pa so ves realiziran program bolnišnici priznale zavarovalnice, ki tržijo prostovoljna zdravstvena zavarovanja in ji ga plačale v 13% deležu iz naslova prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.

Spremembo je prinesel spremenjen način obračuna v končnem obračunu, v katerem je ZZZS bolnišnici storitve iz prospektivnih programov plačala le po planirani (reprezentativni) uteži in ne po realizirani uteži iz sistema SPP, kot je to storila v letu 2012. To je vplivalo predvsem na plačilo zahtevnejših in zato tudi dražjih zdravstvenih storitev, ki imajo v SPP sistemu višjo priznano utež kot so npr. operacije arterijskega ožilja, koronarografije, operacije hrbtenice.
Na področju specialističnih ambulantnih obravnav smo, kljub celoletnemu prilagajanju programa dejanskim potrebam prebivalstva, presegli nekatere programe. Skupna višina preseganja je bila v višini 0,3 mio Eur, večina narejenega in neplačanega programa pa na področju urgentne dejavnosti in sicer v višini približno 180.000 Eur.

Je pa z Aneksom 2 k Dogovoru 2013 bolnišnica pridobila dodatna finančna sredstva za pokrivanje dodatnih stroškov robotskih operacij v višini 200 posegov na letnem nivoju v skupni vrednosti skoraj 0,5 mio Eur (za leto 2013 le v višini polletne realizacije).

Opravljen program dela v letu 2013

V letu 2013 se je v naši bolnišnici v akutni obravnavi zdravilo 34.553 bolnikov, opravljenih pa je bilo tudi 3.662 dni neakutne bolnišnične obravnave. V enakem obdobju smo opravili 317.384 specialističnih ambulantnih pregledov, 1.960 porodov in 20.578 dializ. Povprečna ležalna doba je znašala 4,15 dni.

Na področju akutne obravnave smo planirani obseg dela z možnim 5% preseganjem opravili v celoti in ga tudi presegli. Praktično v celoti so bili realizirani naslednji prospektivni programi: operacije endoproteze kolkov in kolen, operacije rame, operacije hrbtenice, koronarografije , operacije ušes, nosu, ust in grla, operacije žolčnih kamnov in kil, operacije krčnih žil in operacije arterij in ven. Glede na predvidene obsege pa nismo v celoti izvedli programov odstranitve osteosintetskega materiala, operacije ženske stresne inkontinence, angiografije in splavov.

Med programi po enotnih, standardiziranih cenah naj omenimo izvajanje novih storitev na področju okulistike – nov način zdravljenja bolezni mrežnice z metodo anti VEGF ter problematiko na področju sistemskega zdravljenja karcinoma dojke ter danke in debelega črevesja. Medtem, ko smo obseg novih storitev na okulistiki v celoti dosegli in celo presegli, smo na področju internistične onkologije zabeležili zelo slabo realizacijo programa. Kljub sprejetemu nacionalnemu programu in smernicam o izvajanju tega zdravljenja v nekaterih slovenskih bolnišnicah, do predvidenega prenosa tega programa in priliva pacientov iz Onkološkega inštituta ni prišlo.

Tudi na večini področij specialistično ambulantne obravnave je bil zastavljen program dela realiziran, pri čemer pa je med letom prihajalo do določenih prestrukturiranj programov. Na tem področju smo v lanskem letu pridobili dodaten program na področju dejavnosti ORL.

Strokovni razvoj v letu 2013

Na področju urgentne medicine smo v letu 2013 izvedli nekaj aktivnosti, ki so priprava na novo organizacijo dela v nastajajočem UCC – Urgentnem centru Celje. Tako smo z integracijo otrok, ki potrebujejo urgentno kirurško obravnavo, v ambulanto za nujne kirurške primere (KPP) poenotili obravnavo vseh kirurških pacientov, na področju zdravstvene nege pa smo del negovalnega kadra izobrazili iz področja Manchesterskega sistema triaže. Žal pa zaradi pomanjkanja kadra nismo uspeli s prenosom urgentne nevrološke dejavnosti na lokacijo Urgentnega centra.

Na Odseku za neonatalno pediatrijo Ginekološko-porodniškega oddelka smo z organizacijo samostojnega neprekinjenega zdravstvenega varstva zagotovili dvig kakovosti in višji strokovni nivo dela v tretji največji porodnišnici v državi.

Nadaljevali smo z razvojem robotsko asistiranih operacij v okviru Urološkega oddelka, predvsem na področju raka prostate in operacij ledvic. Vsi kazalniki kakovosti, ki jih redno spremljamo, so povsem primerljivi s kazalniki iz strokovne literature in kot takšni pomembno boljši kot pri tovrstnih operacijah, ki se izvedejo z drugimi tehnikami operiranja. V letu 2013 smo izdelali tudi program uvedbe robotsko asistiranih operacij na področje abdominalne kirurgije in izvedli osnovno šolanje kirurgov in inštrumentark. V letu 2014 načrtujemo izvedbo prvih tovrstnih operacij.

Na področju žilne kirurgije smo operacije venskega sistema v največjem možnem obsegu prenesli na ambulantni način obravnave, vključno z operacijami s pomočjo laserske tehnologije. Operativni čas v Centralnem operacijskem bloku pa smo namenili predvsem zahtevnejšim operacijam na arterijskem ožilju, kjer so potrebe pacientov vedno večje. Posebno pozornost strokovne javnosti je na tem področju pritegnil program operacij na arterijah vratu, kjer z multidisciplinarnim pristopom (radiologi, angiologi, nevrologi in žilni kirurgi) sledimo svetovnim trendom na tem področju.

Na Radiološkem oddelku smo nadaljevali z razvojem interventnih radioloških posegov na arterijskem ožilju okončin. Znanja in izkušnje pri načrtovanih posegih te vrste so dobra osnova za reševanje tovrstnih zapletov v nujnih stanjih, hkrati pa omogočajo širjenje tudi na področja, ki sodijo med najbolj zahtevne (vratne žile, znotrajlobanjsko ožilje).

Na Oddelku za splošno in abdominalno kirurgijo smo nadaljevali z razvojem malo invazivnih laparoskopskih posegov pri operacijah črevesja, na Očesnem oddelku pa z uvajanjem nove metode zdravljenja mrežnice – anti VEGF.

Travmatološki oddelek in Oddelek za plastično in rekonstruktivno kirurgijo sta v sodelovanju z razvojem mikrokirurških tehnik zvišala delež oskrbe defektov mehkih tkiv, predvsem po poškodbah. Na Oddelku za ortopedijo in športne poškodbe je bilo opravljenih nekaj posegov s sočasno rekonstrukcijo kolenskih vezi na obeh nogah. V laboratoriju za interventno kardiologijo pa smo nadaljevali z razvojem v smeri reševanja vedno bolj zahtevnih primerov.

Čakalne dobe

Preko dopustne čakalne dobe so v letu 2013 v naši bolnišnici pacienti čakali na naslednje zdravstvene storitve:
• operativni posegi (artroplastika kolena in kolka, halluxi, artroskopija kolena, operacije ven, maksilofacialne operacije, karpalni kanal in dupuytrenova kontraktura, fimoze in male operacije otrok na urologiji:
• diagnostične postopke (UZ dojk, srca in ožilja, MR)
• ambulantne preglede (ortopedska in kardiološka ambulanta).

S povečanim obsegom dela smo zagotovili, da za nekatere operativne posege preko dopustne čakalne dobe čakajo le še pacienti, ki v času predvidenega termina zaradi drugih bolezni niso bili sposobni za operativni poseg. Problematika dolgih čakalnih dob pa ostaja na področju operacij ven, kjer je pritok pacientov večji od naših zmožnosti.

Kadrovanje in kadrovska politika

V letu 2013 smo v bolnišnici vodili zelo restriktivno kadrovsko politiko. Nove sodelavce smo zaposlovali in nadomeščali le izjemoma in na področjih, kjer je bilo to nujno za zagotavljanje varnosti in kakovosti v delovnem procesu. Kadrovsko deficitarnost po zdravnikih specialistih posameznih specialnosti smo reševali z zaposlitvami specialistov po opravljenem specialističnem izpitu. Še vedno pa ostajajo deficitarna področja. radiologija, nevrologija, interna medicina, pediatrija, transfuziologija, patologija, revmatologija in nuklearna medicina. Pri upokojevanju smo spoštovali zakonska določila. Zaposlenim, ki so izpolnjevali pogoje za upokojevanje smo pogodbe podaljšali le izjemoma, t. j. takrat, kadar na trgu delovne sile nismo našli ustreznih kadrov, ki bi jih lahko nadomestili ali pa smo s podaljšanjem pogodb nekaterim, zagotovili kontinuiteto delovnih procesov, saj je potreben prenos specialnih znanj na kadre, ki se uvajajo v delo.
Vse leto smo bili usmerjeni tudi v racionalizacijo delovnih procesov in v iskanje rešitev, ki bi za bolnišnico pomenile najmanjše možne odhodke za delo.

Prihranki v letu 2013

V letu 2013 smo v bolnišnici uspešno izvajali zastavljene ukrepe za zniževanje stroškov poslovanja in z njimi ustvarili prihranke v višini 3,165 mio Eur. Največje prihranke smo ustvarili na področju stroškov dela, kjer smo z raznimi ukrepi prihranili skoraj 1 mio Eur, na področju stroškov materiala in storitev, kjer smo prihranili dobra 2 mio Eur pa je največji delež prihrankov prineslo zmanjšanje stroškov zdravil in zdravstvenega materiala. Navedeni prihranki že vsebujejo negativni vpliv povišanega davka na dodano vrednost. Ocenjujemo, da smo s tem ukrepom Vlade RS v celjski bolnišnici izgubili dodatnih 200.000 Eur oz. so se za tak znesek zmanjšali naši prihranki.

Izplačilo 1. obroka razlike za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij skupaj z zamudnimi obrestmi

Bolnišnica je v skladu s sklepom Vlade RS 28. februarja 2014 svojim zaposlenim izplačala1. obrok razlike za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij skupaj z zamudnimi obrestmi. Za to je namenila 1,574 mio Eur sredstev, za katera nima finančnega pokritja, saj ta strošek ni bil vkalkuliran v ceno zdravstvenih storitev, ki jih bolnišnici plačuje ZZZS, niti nismo sredstev dobili iz kakšnega drugega vira. Ker v danih pogojih poslovanja bolnišnica teh sredstev ni mogla privarčevati, je izplačilo v celoti povečalo izgubo v poslovnem izidu bolnišnice za leto 2013..Finančna sredstva, ki nam jih je ZZZS za poplačilo te obveznosti nakazal predčasno, v obliki avansov, pa so le nekakšno posojilo, ki ga bomo morali vrniti v prihodnjih mesecih.

Poslovni izid

V leto 2013 je celjska bolnišnica ustvarila 86.714.089 Eur prihodkov in 88.956.569 Eur odhodkov in tako realizirala izgubo oz. presežek odhodkov nad prihodki v višini 2.242.480 Eur., kar je 2,59% celotnega prihodka. Izkazana izguba je sestavljena iz:
• 668.856 Eur (0,77% celotnega prihodka) iz naslova tekočega poslovanja zaradi neplačila preseženih programov in
• 1.573.614 Eur (1,82% celotnega prihodka) iz naslova izplačila 1. obroka razlike za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij.

Kljub neugodnemu poslovnemu izidu ob koncu leta 2013 je bilo poslovanje bolnišnice gospodarno in učinkovito. Uspeli smo realizirati večino zastavljenih ciljev. Kljub zamikom plačil s strani ZZZS smo skozi vse leto ohranili tekočo likvidnost in zagotovili plačila dobaviteljem v predvidenih rokih. Prav tako smo uspeli skoraj v celoti izvesti zastavljene sanacijske ukrepe in doseči načrtovane prihranke. Ob plačilu vsaj dela presežnega programa s strani ZZZS in pokritja stroškov izplačila za odpravo plačnih nesorazmerij, bi bolnišnica v letu 2013 poslovala uravnoteženo ali celo s presežkom prihodkov nad odhodki.

Investicije

V skladu s sprejetim načrtom investicij je bila investicijska dejavnost v letu 2013 usmerjena v posodabljanje in nadomeščanje tehnološko zastarele in iztrošene medicinske opreme, v projekt izgradnje Urgentnega centra Celje, v dokončanje štirih sklopov pripravljalnih del za nadomestno novogradnjo ter dokončanje projekta energetske sanacije. Vrednost vseh investicijskih vlaganj v tem letu je dobrih 8 mio Eur, financirala pa so se iz:
• lastnih sredstev v višini 1,8 mio Eur,
• sredstev Ministrstva za zdravje v višini 2,3 mio Eur,
• nepovratnih sredstev iz kohezijskih skladov v višini 1,9 mio Eur,
• posojil v višini 1,9 mio Eur,
• donacij v višini 145.000 Eur.

V nabavo medicinske opreme smo v lanskem letu vložili skoraj 1 mio Eur Večje nabave, ki smo jih kupili z lastnimi amortizacijskimi sredstvi so:
• Instrumentarij in medicinski drobni inventar v vrednosti 139.130 Eur,
• Oprema zdravstvene nege (3 blateksi, električna bolniška postelja in 6 reanimacijskih vozičkov,…) v vrednosti 111.790 Eur,
• UZ aparat na Radiološkem oddeleku v vrednosti 99.562 Eur,
• Dogradnja druge faze reverzne osmoze v vrednosti 34.012 Eur
• UZ aparat na Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja v vrednosti 23.808 Eur,
• Vrtalni stroj na ORL oddelku v vrednosti 23.808 Eur,
Ministrstvo za zdravje je financiralo nabavo medicinske opreme za nov Septični operacijski blok v vrednosti 45.668 Eur. Iz donacij pa smo v tem letu med drugim dobili procesor za videolinijo, videokolonoskop in calfast aparaturo na Oddelku za bolezni prebavil v vrednosti 49.724 Eur, UZ aparat na Dializnem centru v vrednosti 22.937 Eur in inkubator z monitorjem na Ginekološko-porodniškem oddelku v vrednosti 19.438 Eur, če naštejemo le tri največje.

Poleg nabave medicinske opreme smo v istem obdobju realizirali še investicije:
• 4,2 mio Eur v nemedicinsko opremo (oprema za ureditev energetske sanacije, oprema za projekte pripravljalnih del za nadomestno novogradnjo,…) in v informacijsko tehnologijo,
• 2,7 mio Eur v nepremičnine (komunalni prispevek za nadomestno novogradnjo, septični OP blok, posodobitev centralne sterilizacije, ureditev zaklonišč, dvigalo na Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja)
• 75.000 Eur v neopredmetena sredstva oz. v programsko opremo.

Izzivi v letu 2014

• Izvedba javnega naročila za mobilno medicinsko opremo za Urgentni center Celje do decembra 2014, ko bo končan gradbeni del novega centra. Javno naročilo pripravlja Ministrstvo za zdravje.
• Digitalizacija rentgenološke diagnostike oz. vzpostavitev sistema PACS v bolnišnici. Ministrstvo za zdravje že več kot dve leti pripravlja skupni razpis za ta sistem, ki bi se finančno lahko pokril z evropskimi sredstvi namenjenimi informatizaciji slovenskega zdravstva, če bi bil pravočasno izveden. Sistem PACS, ki omogoča ogled digitalnih radioloških slik na različnih deloviščih ter varno pošiljanje digitalnih slik v druge zdravstvene ustanove za potrebe konzultacije, je za delovanje novega urgentnega centra, kot je načrtovan, nujen.
• Pridobitev sredstev za izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij. Že prvi obrok, ki ga je bolnišnica plačala v začetku letošnjega leta se je zaradi odsotnosti finančnih virov v celoti prelil v izgubo zavoda in ogrozil likvidnost bolnišnice. V tem letu pa bi morala bolnišnica prihraniti še 1,6 mio Eur za 2. obrok, ki ga mora izplačati v začetku prihodnjega leta. Takšna predpostavka je v teh pogojih poslovanja povsem nerealna.