Poslovanje bolnišnice v letu 2015

Leto 2015 je naša bolnišnica zaključila s pozitivnim poslovnim rezultatom v višini 902.000 €. Pozitivni poslovni rezutat je v danih okoliščinah poslovanja dober in kaže na to, da je bolnišnica uspela obseg stroškov poslovanja prilagoditi finančnim prihodkom.

Za leto 2015 so bila v zdravstvu značilna dolgotrajna pogajanja in dogovarjanja glede financiranja zdravstvenih programov, ki so se zaključila konec meseca junija s sprejetim Splošnim dogovorom 2015. Večmesečna usklajevanja so za nas izvajalce prinesla pozitivne spremembe, saj so se po dolgem obdobju zniževanja finančnih sredstev za zdravstvo le-ta nekoliko zvišala. S 1. 7. 2015 so se tako za 2,12 % zvišale cene zdravstvenih storitev, za 25 % so se povišala sredstva namenjena za investicije, povečala pa so se tudi finančna sredstva za kritje patohistoloških preiskav. Ta povečanja so sicer le nekoliko ublažila zniževanja cen zdravstvenih storitev v preteklih letih. V letu 2009 so se namreč cene zdravstvenih storitev znižale za 2,5 %, v letu 2012 za dodatne 3 % in v letu 2013 še za 3 %, prav tako so bila v navedenih letih izredno (za 50%) znižana sredstva, namenjena za investicije.
 
Omenjena povečanja finančnih sredstev so Splošni bolnišnici Celje prinesla:
·         651.800 € iz povečanja amortizacijskih sredstev,
·         802.000 € iz povišanja cen zdravstvenih storitev,
·         188.888 € za kritje povečanih stroškov patohistoloških preiskav.
Iz navedenih povečanj je bolnišnica v letu 2015 prejela cca 1,6 mio več finančnih sredstev.

Pogodba z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) je bila sklenjena v mesecu oktobru, k njej pa sta bila nato v letu 2015 sklenjena še dva aneksa. Obseg pogodbenih zdravstvenih programov je v Pogodbi 2015 načeloma ostal na ravni pogodbe iz leta 2014, razen na področjih, kjer smo konec leta 2014 pridobili povečanje programov iz naslova skrajševanja čakalnih dob (revmatologija, kardiologija, nevrologija, urologija, maksilofacialna kirurgija, dermatologija, magnetna resonanca). Poleg tega pa je nova pogodba z višjo priznano utežjo prinesla tudi boljše vrednotenje programa akutne obravnave. Za priznanje višje pogodbeno priznane povprečne uteži si je bolnišnica prizadevala že daljše obdobje, v katerem je plačniku dokazovala, da opravlja bolj zahtevne in tako tudi dražje zdravstvene storitve od drugih regijskih bolnišnic  S sprejetima aneksoma k pogodbi smo dogovorili še povečan program na področju okulistike (program presejalne diabetične retinopatije) ter začasen prenos programa specialistične ambulantne dejavnosti maksilofacialne kirurgije iz Območne enote Maribor ZZZS.
 
Aneks št. 1 k Splošnemu dogovoru 2015 je naknadno prinesel  možnost preseganja plačila določenih prospektivnih programov iz obstoječih 10% na povečanih 20% možnosti preseganja v letu 2015. Aneks št. 1 je bil sprejet šele v prvih dneh decembra 2015, zato naša bolnišnica v večini programov ni imela možnosti povečane realizacije. Aneks pa je poleg tega prinesel še novost pri financiranju slikovne diagnostike, ki pa se večinoma nanaša na leto 2016. V letu 2016 so namreč vse storitve magnetne resonance plačane v višini celotne dosežene realizacije, že od 1. 11. 2015 pa ZZZS izvajalcem v celoti plača tudi vso slikovno diagnostiko za odkrivanje in zdravljenje rakave bolezni.
 
Obseg opravljenega dela
V letu 2015 je bolnišnica izpolnila program dela tako na področju bolnišnične dejavnosti kot na področju specialistične ambulantne obravnave. V tem obdobju smo bolnišnično zdravili 33.916 pacientov, kar je 490 več, kot smo načrtovali.  
 
Na področju specialistično ambulantne obravnave smo opravili nekaj več kot 324.000 ambulantnih in diagnostičnih obravnav, kar je dobrih 1,4 % več kot leto prej. Kljub temu pa nekaj ambulantnih programov nismo dosegli v celoti. V nekaterih (dermatologija, pediatrija) je razlog v kadrovskem deficitu, v drugih (ortopedija) v slabem vrednotenju specialističnega ambulantnega dela, spet drugje v povečanju pogodbenega programa, ki ga nismo uspeli v celoti opraviti (urologija, maksilofacialna kirurgija, ORL).
 
Število opravljenih dializ je v letu 2015 ostalo na ravni realizacije 2014, število porodov pa je ponovno upadlo (1.875 porodov v 2015). Nedosežen je v letu 2015 ostal tudi obseg neakutne obravnave.
 
Na področju MR dejavnosti je konec leta 2015 bolnišnica pridobila za 20 % povečan program preiskav, kar znaša 978 preiskav. Z dodatnim delom ob koncu tedna smo uspeli narediti za 19,28 % oz. 904 več preiskav z magnetno resonanco kot leto prej. Na specialistično-ambulantnem področju je bilo v letu 2015 opravljenih nekaj več kot 5.600 MR preiskav, na hospitalu pa 750 MR preiskav.
 
Na področju internistične onkologije smo v letu 2015 uspeli povečati število aplikacij, vendar v manjšem obsegu kot smo načrtovali. Vzrok je še vedno premajhno število napotitev pacientov iz Onkološkega inštituta v Ljubljani. Kar precej se je v lanskem letu povečalo število aplikacij sistemskega zdravljenja raka debelega črevesa in danke, medtem ko je število aplikacij sistemskega zdravljenja raka dojke le malo naraslo.  
 
Kadri
Na dan 31. 12. 2015 je bilo v Splošni bolnišnici Celje zaposlenih 1.768 delavcev, kar je 3,91 % manj od planiranega števila. Na presečni datum je bilo v bolnišnici zaposlenih:
·         194 zdravnikov specialistov (6 več kot jih je bilo konec leta 2014),
·         91 zdravnikov specializantov (10 manj od načrtovanega števila),
·         19 zdravnikov pripravnikov (6 več od načrtovanega števila),
·         2 sobna zdravnika brez specializacije,
·         813 zaposlenih v zdravstveni negi,
·         159 zdravstvenih delavcev in sodelavcev (4 manj od načrtovanega števila),
·         108 zdravstvenih administratork (12 manj od načrtovanega števila),
·         293 nezdravstvenih delavcev (8 manj od načrtovanega števila)
·         89 zaposlenih v transportu in oskrbi (3 manj od načrtovanega števila).
 
Na področju zaposlovanja smo vodili restriktivno politiko. Kadrovska politika je bila tako usmerjena v varčevanje in racionalizacijo ter v iskanje rešitev, ki so za bolnišnico pomenile najmanjše možne odhodke za stroške dela. Kljub temu, da smo v letu 2015 uspeli število zdravnikov zvišati, je kadrovska deficitarnost zdravnikov na nekaterih področjih še vedno ostala. Deficitarna so predvsem področja: radiologija, interna medicina, pediatrija, transfuziologija, patologija, revmatologija in nuklearna medicina. Na področju zdravstvene nege smo v večji meri zaposlovali predvsem iz naslova nadomeščanj dolgotrajne bolniške odsotnosti in porodniškega dopusta ter potreb, ki so se pojavile iz naslova novih programov (dodatni programi in UCC). 
 
Rezultat poslovanja v letu 2015
V letu 2015 je celjska bolnišnica realizirala skupne prihodke v višini  93 mio € in so bili za 2,1 % višji od doseženih v letu 2014 in za 1,5 % višji od načrtovanih. V enakem obdobju so bili preseženi tudi odhodki (za 1,4 % višji od doseženih v letu 2014 ter za 0,5 % višji od načrtovanih) in sicer je njihova skupna višina znašala 92,1 mio €. Nižja rast odhodkov od prihodkov v letu 2015 glede na leto 2014 je omogočila pozitiven poslovni rezultat v višini 902.000 €, kar je 0,97 % celotnega prihodka bolnišnice. Doseženi presežek je v danih okoliščinah poslovanja dober poslovni rezultat, ki kaže na to, da je bolnišnica uspela obseg stroškov poslovanja prilagoditi finančnim prihodkom. V skladu z zakonskimi določili bo bolnišnica navedeni presežek uporabila za pokrivanje izgub iz preteklih let in jih tako iz 4,4 mio € zmanjšala na 3,5 mio €.
Ob tem poslovnem rezultatu pa je treba povedati še, da je bolnišnica v letu 2015 opravila še za cca. 1 mio € zdravstvenih storitev, ki zaradi obračunskih modelov niso bile ne priznane ne plačane. Kljub temu je bolnišnica skozi vse leto zagotavljala svojo plačilno sposobnost in v pogodbeno dogovorjenih rokih poravnavala svoje obveznosti do dobaviteljev.
 
Ob doseženemu pozitivnemu rezultatu je treba poudariti tudi,  da le 481.526 presežka izhaja iz poslovanja, ostala razlika 421.223 € pa iz več priznanih sredstev za amortizacijo, kot jo je bolnišnica obračunala v skladu s predpisanimi amortizacijskimi stopnjami. Ob upoštevanju veljavne zakonodaje strošek amortizacije do leta 2010 ni imel vpliva na poslovni rezultat, oz. je bil ta vpliv nevtralen. V letu 2015 pa je v bolnišnici prišlo prvič do situacije, ko višji priznani stroški amortizacije neposredno izboljšujejo poslovni izid. V primeru, da bi bolnišnica imela nižja priznana sredstva od obračunane amortizacije,  pa se rezultat ne bi izkazoval v slabšanju izida, ampak bi se ta prenizka vrednost neposredno evidentirala v zmanjšanje sredstev v upravljanju.
 
Za popolnejšo sliko ob tem izpostavljamo problematiko odpisanosti medicinske opreme, ki znaša v Splošni bolnišnici Celje kar 81%. V nominalnih zneskih to pomeni naslednje:
nabavna vrednost medicinske opreme znaša 54.818.933,00 €,
odpisana vrednost (popravek vrednosti) medicinske opreme znaša 44.496.175,00 €,
sedanja vrednost medicinske opreme znaša   10.322.758,00 €.
 
Obračun amortizacije se po pravilih izvaja od nabavne vrednosti osnovnega sredstva, dokler le–to ni v celoti odpisano (popravek vrednosti).  Ker ima večina sredstev že evidentiran 100% popravek,  so tudi skupni izkazani obračunani stroški amortizacije nizki in celo izboljšujejo poslovni rezultat. V odnosu do financerja dejavnosti (ZZZS), le-ta vkalkulira v cene zdravstvenih storitev prenizke stroške amortizacije, kar nam izvajalcem  povzroča konstantno nezmožnost v nadomeščanju ustrezne medicinske opreme ter zaostajanje v tehnologiji.
 
Za medicinsko opremo bi morali biti priznani stroški amortizacije v višini cca 15 %, kar bi letno pomenilo za našo bolnišnico cca 8 milijonov evro. Ko vključimo zraven še sredstva amortizacije za nepremičnine in informacijsko tehnologijo,  pa bi ta znesek moral letno  presegati 10 milijonov evrov.  Dejansko priznani strošek bolnišnice za leto 2015 pa je znašal cca 4 milijone evrov.
 
Ta vsakoletni razkorak se izkazuje v stalni podhranjenosti bolnišnice z medicinsko opremo, informatiko,  ter v še vedno prenizkih vlaganjih v obnavljanje prostorskih kapacitet.
 
Investicijska dejavnost v letu 2015
Skupna vrednost investicijskih vlaganj v letu 2015 je bila v višini 11,9 mio €. Večji del tega investicijskega kolača, to je 8,6 mio €, predstavlja investicija v Urgentni center Celje, ki je bila sicer gradbeno zaključena v letu 2014, vendar je bila šele v letu 2015 predana v upravljanje bolnišnici in zavedena v njene poslovne knjige. Celotna investicija še ni zaključena in bo predvidoma trajala do polletja.
Iz lastnih sredstev je bolnišnica investirala celo nekoliko več, kot je imela na razpolago razpoložljivih investicijskih sredstev. Čeprav so bila ta priznana v višini cca. 4 mio €, smo 20 % teh sredstev v skladu z Zakonom o investicijah v javne zdravstvene zavode odvedli Ministrstvu za zdravje, po odplačilu letnih obveznosti iz najema dolgoročnega kredita za financiranje projekta energetske sanacije, nam je ostalo na razpolago še približno 3 mio € lastnih investicijskih sredstev. Donacijska sredstva so znašala 172.000 €.
Med drugim smo v letu 2015 uspeli nabaviti:  
nov CT aparat na Radiološkem oddelku za Urgentni center Celje v vrednosti 702 tisoč €,
obnoviti telemetrijo in monitorig sistem na Kardiološkem oddelku v vrednosti cca 150 tisoč €,
transportni RTG aparat na Radiološkem oddelku v vrednosti 100 tisoč €,
UZ aparat na Ginekološko-porodniške oddelku v vrednosti cca 50 tisoč €,
laser na Očesnem oddelku v vrednosti 21 tisoč €,
novo delovno postajo za pregled sluha na Oddelku ORL v vrednosti 43 tisoč €,
avtomatski imunobarvalec, pokrivalec citoloških aparatov, tiskalnik kaset ter svetlobni mikroskop na Oddelku za patologijo in citologijo v vrednosti 103 tisoč €,
digitalni dermatoskop na Dermatovenerološkem oddelku v vrednosti 29 tisoč €,
nadgradnjo magnetno resonančnega tomografa v vrednosti 30 tisoč €,
operacijske luči  v vrednosti 38 tisoč €,
36 infuzijskih črpalk, 10 perfuzorjev ter 4 dok. sisteme za infuzijske črpalke na Oddelku za intenzivno medicino  v vrednosti 91 tisoč €,
aparat za merjenje notranjega volumna žil v vrednosti 65 tisoč €,
informacijsko tehnologijo (strojno in programsko opremo)  v vrednosti 350 tisoč €,
negovalna in nemedicinska oprema v vrednosti 240 tisoč €,
 
in urediti:
porodni blok v vrednosti 106 tisoč €,
prostore in opremo Endoskopskega centra v vrednosti 122 tisoč €,
sobo  za intenzivno nego na Travmatološkem oddelku v vrednosti 40 tisoč €,
lastni del investicije v Urgentni center (poleg CT) v vrednosti 180 tisoč €,
 
in pripraviti projektne dokumentacije raznih projektov v vrednosti 20 tisoč €.
 
Investicijo v Urgentni center Celje je večinoma izvedel ustanovitelj (MZ). Do 31. 12 2015 je ta vložek znašal 8.436.944,00 €, vložek bolnišnice pa 180.469,00 €, Do realizacije prihaja tudi na projektu PACS (digitalizacija slikovne diagnostike) za katerega je  Ministrstvo za zdravje ob koncu leta 2015 podpisalo pogodbo z izbranim ponudnikom. Dokončanje projekta bo predvidoma uvedeno v proces bolnišnice do polletja 2016.
Čakalne dobe
Tako kot v preteklih letih smo tudi skozi vse leto 2015 v bolnišnici spremljali čakalne sezname in na osnovi podatkov izvajali določene ukrepe. Ob tem je treba opozoriti, da izvajalci določenih zdravstvenih programov nismo edini dejavnik, ki vpliva na krajšanje čakalnih dob, zato so pogosta pričakovanja, da lahko čakalne dobe odpravimo sami, nerealna. V nadaljevanju navajamo nekaj področij, na katerih je bilo število čakajočih, ki čakajo preko najdaljše dopustne čakalne dobe še posebej veliko in aktivnosti, ki smo jih izvajali za krajšanje čakalnih vrst.
 
MRI – preiskave z magnetno resonančnim tomografom
Na Radiološkem oddelku smo spremenili način naročanja na te preiskave in sicer tako, da je bila za naročanje pacientov na te preiskave določena le ena odgovorna oseba, triažo naročenih pacientov pa so prevzeli zdravniki, pri čemer so posebno pozornost namenili čakajočim, pri katerih je bila presežena zakonsko določena najdaljša dopustna čakalna doba. V dnevnih terminih obravnav so bili zagotovljeni termini za nujne preiskave, radiološki inženirji pa so v obliki nadurnega dela preiskave opravljali tudi ob vikendih. S temi ukrepi smo izrazito povečali število opravljenih preiskav in znižali število pacientov, ki čakajo nanje preko najdaljše dopustne čakalne dobe.
 
EMG preiskave
V letu 2015 smo z organizacijskimi ukrepi in dodatnim izobraževanjem zdravnikov uspeli povečati obseg dela in tako realizirali večje število opravljenih preiskav in predvsem izrazito skrajšali čakanje na preiskave preko maksimalno dopustne čakalne dobe. Pričakujemo, da jih bomo z vključitvijo dodatnega zunanjega specialista v letu 2016 povsem odpravili in skrajšali planirano čakalno dobo.
 
Krčne žile
Na tem programu izstopa izrazito velik delež tistih pacientov, pri katerih je presežena najdaljša dopustna čakalna doba, saj smo v preteklih letih večjo pozornost namenjali zahtevnejšim operacijam na arterijah, večanje izvedenega programa pa je preprečil odhod zdravnice specialistke. V drugi polovici 2015 smo vse dolgo čakajoče ponovno povabili na preglede, ocenili njihovo trenutno zdravstveno stanje in pomemben del čakajočih, ki so bili načrtovani za operacijo v splošni anesteziji prestavili na seznam čakajočih za poseg v lokalni anesteziji, kjer smo v letu 2015 opravili 143 ali 40% operativnih posegov več kot leto prej.. Za leto 2016 je izdelan načrt, s katerim bomo s povečanjem obsega dela, vključno z delom ob vikendih, odpravili čakanje preko najdaljših dopustnih čakalnih dob.
 
Revmatološka ambulanta
Na področju revmatologije imamo zaposlenega samo enega specialista in tri specializantke, ki se vključujejo v ambulantno delo v skladu s svojo usposobljenostjo. V zadnjih 4 letih beležimo naraščanje skupnega števila čakajočih. V letu 2015 smo z organizacijskimi ukrepi uspeli trend naraščanja ustaviti, še vedno pa čakalna doba presega najdaljšo dopustno. V avgustu 2016 planiramo zaposlitev nove specialistke, kar nam bo omogočilo realizacijo večjega obsega dela in skrajševanje čakalnih vrst.
Na področju revmatologije bi nam čakalne vrste lahko pomagali obvladovati tudi družinski zdravniki s svojimi napotitvami. Izdan je bil namreč priročnik, v katerem so po diagnozah opredeljene stopnje nujnosti in predvidene preiskave pred samo napotitvijo. Upoštevanje teh strokovnih smernic bi lahko pomembno znižalo število napotitev na specialistični nivo in s tem čakalne dobe.
 
Koronarografije
Na tem programu se združujejo 3 prospektivni programi: koronarografije, koronarografije z aortografijo in PTCA. V letu 2015 smo v naši bolnišnici opravili 3 % več opredeljenih posegov kot v letu 2014, kljub temu pa se je število čakajočih pacientov v enakem obdobju povečalo za skoraj 31 %. Ker je v tem obdobju izrazito naraslo število čakajočih s stopnjo nujnosti hitro, kar je pri osnovnem obolenju izrazit dejavnik tveganja, planiramo povečanje programa, za katerega pa je potrebno v bolnišnici izvesti določene prostorske premestitve, da zagotovimo povečanje posteljnega fonda za potrebe Kardiološkega, pa tudi ostalih internističnih oddelkov.
 
Endoproteze kolena
Na tem področju smo v letu 2015 povečali število operativnih posegov, s čemer smo kljub povečanju skupnega števila čakajočih uspeli zagotoviti, da preseganja najdaljše dopustne čakalne dobe skorajda ni več.
 
UZ vratnih žil
Glede na pomen tovrstne diagnostike pri pravočasnem odkrivanju dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi, je ta diagnostični program eden tistih, ki smo jim v letu 2015 posvečali posebno pozornost. Z izvajalci (nevrologi in angiologi) smo se dogovorili za delo izven rednega delovnega časa (ob sobotah) in s tem zmanjšali predvsem število tistih, ki čakajo preko dopustnih čakalnih dob. V začetku leta 2016 planiramo tudi nabavo novega UZ aparata, s katerim bomo obseg dela lahko povečali tudi v rednem delovnem času.