ePrivacy and GPDR Cookie Consent management by TermsFeed Privacy Policy and Consent Generator Preskoči na vsebino
(03) 423 3000  |  info@sb-celje.si  |  Naročanje na: enarocanje@sb-celje.si

Poslovanje bolnišnice v prvi polovici leta 2014 in uspešna akreditacija po mednarodnem standardu DNV-NIAHO

V prvi polovici letošnjega leta je Splošna bolnišnica Celje izpolnila program dela, ki si ga je zastavila v Finančnem načrtu in ga na nekaterih področjih celo presegla. Ocenjen poslovni rezultat v tem obdobju pa izkazuje izgubo v višini cca 830.000 Eur. V juliju je bolnišnica uspešno zaključila postopek mednarodne akreditacije po standardu DNV-NIAHO.
V prvi polovici letošnjega leta je Splošna bolnišnica Celje izpolnila program dela, ki si ga je zastavila v Finančnem načrtu in ga na nekaterih področjih celo presegla. Ocenjen poslovni rezultat v tem obdobju pa izkazuje izgubo v višini cca 830.000 Eur. V juliju je bolnišnica uspešno zaključila postopek mednarodne akreditacije po standardu DNV-NIAHO.

Poslovanje Splošne bolnišnice Celje v prvi polovici leta 2014

V mesecu juniju je bila usklajena in podpisana pogodba med bolnišnico in ZZZS ter Aneks št. 1 k Splošnemu dogovoru, s katerim je bolnišnica za letošnje leto uspela pridobiti dodatna finančna sredstva za pokritje 50 posegov robotske kirurgije v vrednosti skoraj 120.000 Eur. Kljub prizadevanjem, pa v aneks niso bila vključena sredstva za pokritje in izplačilo drugega obroka tretje četrtine za odpravo plačnih nesorazmerij.

Obseg dela
V prvem polletju letošnjega leta je bolnišnica izpolnila program dela, ki smo ga načrtovali v Finančnem načrtu. Tako na področju bolnišnične dejavnosti kot na področju specialistične ambulantne obravnave, smo zastavljene programe v celoti dosegli. V tem obdobju smo bolnišnično zdravili nekaj več kot 17.100 pacientov ter opravili skoraj 165.000 ambulantnih in diagnostičnih obravnav. Porodov je bilo 917. 

Na področju bolnišnične obravnave smo v tem obdobju presegli tudi načrtovano število uteži in sicer na račun večje realizirane povprečne uteži od načrtovane. Gre za obračunsko merilo zahtevnosti opravljenih zdravstvenih obravnav, njegova višina pa kaže, da smo v prvi polovici leta opravili več zahtevnejših zdravstvenih storitev od načrtovanih. Tudi v tem obdobju je ostal nedosežen načrtovan obseg neakutne obravnave. 

Na področju specialistično ambulantne dejavnosti smo večino ambulantnih programov dosegli, nekatere celo presegli. Je pa bil, predvsem zaradi kadrovskega deficita, v nekaterih ambulantah in diagnostikah opravljen manjši obseg dela od načrtovanega. Največja odstopanja so na dejavnostih ortopedije in infektologije. Prav tako še vedno ne dosegamo načrtovanega števila obravnav na področju sistemskega zdravljenja onkoloških bolnikov.  

Rezultat poslovanja
Ocenjen poslovni rezultat v tem obdobju izkazuje izgubo v višini cca 830.000 EUR. Bolnišnica je v tem obdobju v celoti dosegla načrtovane prihodke oz. jih presegla za 0,6% oz. za dobrih 282.000 Eur. Načrtovane vrednosti v tem obdobju presegajo tudi odhodki in sicer za 2,5% oz. za skoraj 1.113.000 Eur. V njih je  vkalkulirana tudi ocenjena obveznost izplačila drugega obroka tretje četrtine za odpravo plačnih nesorazmerij z obrestmi v višini dobrih 827.000 Eur, ki bo v celotnem letu 2014 znašala dobrih 1.655.000 Eur. Ob tem moramo še povedati, da je v obdobju 1-6 2014 bolnišnica ohranila likvidnost in vse obveznosti do dobaviteljev in zaposlenih poravnavala v valutnem roku.

Kljub temu, da smo letos z novimi javnimi naročili in pogajanji na področju zdravstvenega materiala in zdravil dosegli nekaj znižanj cen, ugotavljamo, da dodatnih planiranih zniževanj stroškov ne dosegamo, saj smo v preteklih letih močno racionalizirali poslovanje bolnišnice na tem področju. Prav tako se nam zaradi velike iztrošenosti medicinske opreme večajo stroški vzdrževanja, zaradi gradnje UCC smo morali vzpostaviti nov vhod v bolnišnico, ki je povečal stroške varovanja, od planiranih pa odstopajo tudi stroški laboratorijskih storitev, ki jih bolnišnica naroča pri zunanjih izvajalcih. Predvsem gre tu za diagnostične preiskave onkoloških pacientov. Ker so bile zaradi načrtovane novogradnje v preteklih letih ustavljene večje investicije v stare stavbe, so zdaj, ko je jasno, da  nadomestne novogradnje vsaj še nekaj časa ne bo, nujna vzdrževalna dela na starih stavbah.  Ob teh povišanjih stroškov pa smo veseli upada stroškov na področju energetike, kjer se nam že kažejo prvi pozitivni vplivi projekta energetske sanacije bolnišnice.

Vsekakor moramo ob prikazu poslovanja bolnišnice v prvi polovici letošnjega leta ponovno opozoriti na dejstvo, da je poslovanje bolnišnice močno obremenjeno z dodatnimi obveznostmi (izplačilo plačnih nesorazmerij, napredovanj)  za katere ni pokritja iz novih virov, ampak iz obstoječih. 

Ocena rezultata ob koncu leta, ki smo jo naredili na znanih postavkah in ob upoštevanju dejanskih okoliščin predvideva, da bomo poslovno leto 2014 zaključili z izgubo v višini nekaj več kot 1.438.000 Eur, pri čemer je na strani odhodkov upoštevan celotni znesek drugega obroka tretje četrtine za odpravo plačnih nesorazmerij z obrestmi v višini več kot 1.655.000 Eur.   

Čakalne dobe
Tako kot v drugih slovenskih bolnišnicah, tudi v naši bolnišnici ugotavljamo, da se skupno število čakajočih in čakajočih preko dopustne čakalne dobe počasi povečuje na skoraj vseh področjih, ki jih podrobno spremljamo.
Na nekaterih področjih (artroplastika kolena in kolka, operacija karpalnega kanala, ultrazvok vratnih žil) smo z večjim obsegom dela uspeli zmanjšati  število čakajočih preko dopustne čakalne dobe. Vendar pa se nam zaradi pomanjkanja kadra (upokojitve, odhodi v druge zdravstvene ustanove, dolgotrajne bolniške odsotnosti) daljšajo čakalne dobe na drugih. To velja predvsem za področje diagnostike (ultrazvok srca, ultrazvok dojk, ultrazvok spodnjih okončin) in ambulant (kardiološka, maksilofacialna, revmatološka in endokrinološka ambulanta). Pri nekaterih dejavnostih, kot sta npr. koronarna angiografija in očesna ambulanta (za pregled za očala) se nadaljuje večji priliv pacientov kot smo ga imeli v preteklosti. Posledično se daljšajo tudi čakalne dobe. Skladno z vzroki nastanka čakalnih dob, sprejemamo različne ukrepe za njihovo zmanjšanje ali odpravo. Tako na nekaterih področjih storitve opravljamo izven rednega delovnega časa, iščemo zunanje sodelavce, ipd.
 

Gradnja Urgentnega centra Celje (UCC)

Gradnja Urgentnega centra Celje (UCC) poteka v skladu s podpisano pogodbo z izbranim izvajalcem in zaradi motnje, ki jo je pozimi v gradnji povzročilo močno deževje, le malenkostno odstopa od zastavljenih terminskih planov. Stavba je dograjena. V celoti je že izveden nadstrešek nad vhodom in okna, zaključujejo se dela na strehi in fasaderska dela. V objektu se izvajajo obrtniška in inštalaterska dela, izvajalci pa so že začeli tudi z urejanjem okolice objekta. V začetku julija so se začela tudi dela na povezovalnih koridorjih, ki bodo stavbo UCC povezovali z obstoječo bolnišnico tako v pritličju kot tudi v kleti. Sama gradbena in obrtniško inštalacijska dela bodo predvidoma zaključena sredi novembra letos.

Da bo UCC v predpisanem roku do junija 2015 lahko začel delovati, pa potrebuje še mobilno medicinsko in drugo opremo, CT aparat ter RIS/PACS sistem, ki prinaša digitalizacijo radioloških delovnih procesov. Ministrstvo za zdravje, ki vodi investicije v mrežo urgentnih centrov v Sloveniji, pripravlja skupni javni razpis za medicinsko opremo za vse urgentne centre v državi. Javni razpis še ni bil objavljen saj naj bi potekala še zadnja usklajevanja opreme med posameznimi urgentnimi centri in racionalizacija nabora glede na finančna sredstva, ki jih ima ministrstvo na voljo. 


Akreditacija bolnišnice po mednarodnem standardu DNV-NIAHO

Julija letos je naša bolnišnica uspešno zaključila postopek mednarodne akreditacije po standardu DNV-NIAHO. 

Pogoji za pridobitev akreditacije NIAHO (the National Integrated Accreditation for Healthcare Organizations), ki jo podeljuje mednarodna akreditacijska hiša DNV (Det Norske Veritas), so dokazane skladnosti z zahtevami NIAHO standarda.
Standard zahteva izpolnjevanje specificiranih zahtev, povezanih s proizvodom, procesom, sistemom, osebo ali organom. To pomeni, da mora ustanova dokazati in potrditi usposobljenost in skladnost na točno določenih (strokovnih) področjih, čemur so prilagojeni postopki in zahteve za akreditacijo.

Skladnost in usposobljenost s standardi je akreditacijska hiša preverjala na 25 področjih. Njeni presojevalci so si ogledali prostore, pregledali dokumentacijo, opravili intervjuje z zaposlenimi in bolniki ter preverjali skladnost med zapisi postopkov in njihovim izvajanjem. Področja, ki so jih preverjali so naslednja: 
•    sistem vodenja kakovosti,
•    upravljanje s tveganji, 
•    upravni organ, direktor, 
•    medicinsko osebje, 
•    negovalne storitve, 
•    upravljanje s kadri,
•    upravljanje z zdravili,
•    operacijske dvorane,
•    anestezijske storitve,
•    porodništvo,
•    laboratorijske storitve,
•    preskrba in upravljanje s krvjo,
•    radiologija,
•    storitve nuklearne medicine,
•    rehabilitacija,
•    urgenca,
•    ambulantne storitve,
•    prehranske storitve,
•    pravice pacientov,
•    preprečevanje in obvladovanje okužb,
•    vodenje zdravstvene dokumentacije in načrtovanje odpusta iz bolnišnice,
•    revizija izrabe zmogljivosti,
•    fizično okolje.

V procesu akreditacije je bilo na vseh ravneh in področjih vloženega veliko dela  v sistematično izboljševanje delovnih procesov v bolnišnici in njihovo dokumentiranje, za zadostitev akreditacijskim standardom pa so bile izvedene tudi nekatere investicije. Bistvo akreditacije je namreč jasno definiranje in povezovanje procesov, optimiziranje delovnih procesov tako iz finančnega, kadrovskega kot časovnega vidika, prepoznavanje pričakovanj uporabnikov storitev ter prepoznavanje in obvladovanje tveganj. 

Zaradi naštetih vidikov  je proces akreditiranja  pripomogel k dodatni varnosti zdravstvene obravnave in oskrbe pacientov ter vsem deležnikom  v zdravstvu »potrdil«, da zaposleni svoje delo opravljamo kakovostno. Seveda pa se v bolnišnici zavedamo, da uspešna akreditacija ni zadnji ampak prvi korak na poti sistematičnega izboljševanja kakovosti, ki mora postati stalnica našega delovanja.