V času epidemije COVID19 se je v naši bolnišnici pomembno zmanjšal delež opravljenih nenujnih zdravstvenih storitev, predvsem na področju diagnostičnih specialističnih pregledov ter elektivnih kirurških posegov. V tem času je bil izpad opravljenega programa storitev v naši bolnišnici med 8 in 14 %. Posamezne dejavnosti so imele večji izpad programa kot druge in pri teh so se čakalne dobe bolj podaljšale. Najbolj so se podaljšale na področju specialistične ambulantne dejavnosti na področju hematologije, plastične kirurgije, žilne kirurgije in nevrologije, na področju diagnostike pa radiološke preiskave (ultrazvočne preiskave, MRI) in UZ ožilja, ter na področju operative s področja ortopedije, ORL operacij žrela in maksilofacialne kirurgije.
Po koncu epidemije je obseg dela v primerjavi s prejšnjimi leti ostal manjši predvsem na področju specialistične ambulante dejavnosti, saj so se spremenili pogoji dela, ki so zmanjšali obseg storitev, ki jih lahko opravimo v določeni časovni enoti. Čakalne dobe so se tako v naši bolnišnici povečale predvsem na področju diagnostičnih specialističnih storitev, kjer se je število čakajočih v prvi polovici leta povečalo za 20 % ter pri operacijah, pri katerih se je število čakajočih pacientov povečalo za 2,2 %. V enakem obdobju se je za 26 % zmanjšalo število čakajočih pacientov na prvi specialistični pregled ter za 1,5 % na kontrolni specialistični pregled. Vzrok za to vidimo v zmanjšanih napotitvah s strani primarnega zdravstva, kot posledico epidemije. Ugotavljamo pa povečanje števila in deleža preseganja najdaljših dopustnih čakalnih dob in to za vse vrste storitev, prav tako so se podaljšale čakalne dobe.
Pod stopnjo nujnosti ZELO HITRO so najdaljše čakalne dobe na področjih ortopedije, kardiologije in kardiološke rehabilitacije ter kolonoskopije.
Pod stopnjo nujnosti HITRO imamo najdaljše čakalne dobe na področju ortopedije, kardiologije, revmatologije, endokrinologije in nefrologije.
Najdaljše čakalne dobe so pri stopnjah nujnosti REDNO in sicer za:
Neposredne primerjave čakalnih dob po posameznih storitvah v času pred in po epidemiji ne bi bile korektne, saj se je v tem obdobju, poleg zmanjšanja obsega dela, na nekaterih oddelkih spremenila tudi struktura opravljenih storitev. Tako se je čakalna doba na posamezne storitve, ki jih danes opredeljujemo kot najdaljše, v primerjavi z obdobjem pred epidemijo celo skrajšala, čakalna doba na druge, ki jih v tem naboru najdaljših ni, pa so se podaljšale.
Sicer pa imamo najkrajše čakalne dobe pod stopnjo nujnosti ZELO HITRO na skupini operativni programi na področju otroške kirurgije, žilne kirurgije, splošne in abdominalne kirurgije ter ginekologije. Pod stopnjo nujnosti HITRO prav tako na področju otroške kirurgije in ginekologije ter RTG urološke diagnostike in skeletno pulmološke RTG diagnostike